Part

  1 I  |                   I  "Posebno pa si še dobro zapomni, sin moj:
  2 I  |    potrkal po rami. ~"Posebno pa si še zapomni, sin moj: kadar
  3 I  |          cigan je slepar. ~Nekoč si je pomel oči, ves zaspan
  4 I  |   zadosti! Pa povej rajši, odkod si in čigav, zato da bom vedel,
  5 I  |          tudi voz ni njegov! Mel si je oči vščipnil se je v
  6 I  |          ne niso sanje! ~"Kod pa si hodil, Marko? Kaj si počel?"
  7 I  |          pa si hodil, Marko? Kaj si počel?" se je poprašal natihoma
  8 I  |            No, človek, povej, če si kje doma! Jaz zavijem na
  9 I  |            Čigav je ta kozolec?" si je mislil. ~Tak potepuh
 10 I  |      glavo in je zastokal. ~"Kaj si počel! Kaj si storil! Sam
 11 I  |    zastokal. ~"Kaj si počel! Kaj si storil! Sam hudobec te je
 12 I  |    stoteren blagoslov! -- Kaj pa si iskal tam doli na Hrvaškem?" ~
 13 I  |          je segel v roko."Kod pa si se klatil, Marko, da te
 14 I  |           Nikogar ni bilo! Pijan si, Marko, pijan; pojdi domov!" ~
 15 I  |          je napotil k oderuhu in si izposodil denarja. ~"Če
 16 I  |      dovolj sveta mi še ostane!" si je mislil in je veselo popival. ~
 17 I  |       vedel, kaj je njegovega in si tudi skrbi ni delal velikih,
 18 I  |     Prestrašil se je Marko. ~"Ti si velik pijanec, Marko, pa
 19 I  |          zemljica, mati! Tudi ti si bila moja nekoč." ~Marko
 20 I  |         bila moja nekoč." ~Marko si je zakril obraz z rokami
 21 I  |        ne jezi! Ampak mislil sem si pač, da prideš nekoč na
 22 I  |          govoriš z mano? Kako pa si govoril prej? Zredil si
 23 I  |          si govoril prej? Zredil si se za moj denar, zdaj pa
 24 I  |           Ali veš, Marko, koliko si že dolžan? Kdaj boš pa plačal?" ~
 25 I  |           Marko, ker pravijo, da si že precej na koncu." ~"Kdo
 26 I  |            Kaj pa ti, Marko? Ali si prinesel denarja?" ga je
 27 I  |         več, Marko, nič več! Saj si že zadosti pil, čas je,
 28 II |          upanja v njem? ~Zagodel si je Marko, da bi mu ne bilo
 29 II |      Marko se je razjokal. ~"Kaj si storil, o Marko! Oskrunil
 30 II |        storil, o Marko! Oskrunil si jo, prodal, svojo rodno
 31 II |   popotnike. ~"Kako je doma? Kam si se nameril?" ~"Tja in drugam,
 32 II |      krščanski ljudje, prihranil si boš denarja, oženil se boš,
 33 II |       hišo, polje, travnik, nato si boš kupil še to in še ono
 34 II |    pripoveduješ. Zapravil, zapil si pač hišo in polje in gozd,
 35 II |           ti bela rodna hiša, ki si se mi tako lepo smejala,
 36 II |         kaplje tvoje krvi; zavil si se v srobot in mah in si
 37 II |         si se v srobot in mah in si zaspal. Kak žalujete po
 38 II |        denarja ima že pač, kupil si je že morda hišo, morda
 39 II |    ničesar. ~"Hej! Oglasi se, če si človek!" ~Zašumelo je v
 40 II |       Marko se je pokrižal. ~"Če si krščen človek, izpregovori!
 41 II |          človek, izpregovori! Če si satan, pa se poberi odtod !" ~
 42 II |         ti je dal Bog jezik! Kdo si in zakaj se potepaš tod
 43 II |          ne moj ne tvoj. Odpočij si in če te je volja, mi potoži
 44 III|        ti dajal odvezo. Postelji si, ko si truden in pripoveduj." ~
 45 III|          odvezo. Postelji si, ko si truden in pripoveduj." ~
 46 III|        in pripoveduj." ~Popotnik si je postlal in je legel in
 47 III|          star sem in betežen, ti si mlad; sam glej! Tako je
 48 III|         spanja. Pripoveduj, kako si bil šel molit na grob očeta." ~
 49 III|          tako so zamislili -- pa si privošči komaj v nedeljo
 50 III|           ko so se streznili ter si pulili lase od žalosti in
 51 III|      paši je prišlo na misel, da si je postavil na prisojnem
 52 III|         Tam je slonel na lini in si je gladil črno brado ter
 53 III|          skoči na plano. ~-- Kaj si ti, o Milan, godec moj? ~
 54 III|     takrat njegovo srce. ~-- Kaj si ti, Milena, ki me kličeš
 55 III|       moje srce, o Milena! Nisem si upal povzdigniti pregrešnih
 56 III|       lica so bledela in brisala si je solze s svetlimi lasmi.
 57 III|          veš, baron Peter, zakaj si moj gost? ~Baron Peter se
 58 III|            Če veš, vprašam, čemu si prišel in kaj te je privedlo
 59 III|         ga dolge besede, natočil si je kozarec in ga je izpraznil;
 60 III|       ura. O povej, sporoči, kaj si že čisto pozabil name? Kaj
 61 IV |           Mojega očeta prijatelj si bil in igral si se z mano,
 62 IV |        prijatelj si bil in igral si se z mano, ko sem bil še
 63 IV |        sem bil še paglavec. Zelo si se postaral, Matijec! Ves
 64 IV |       postaral, Matijec! Ves siv si že, skoro bi ti že trebalo
 65 IV |         v daljno deželo, odkoder si prišel. ~Kmet ni pozdravil
 66 IV |    pogledale ugasle oči. ~-- Kdo si, tujec, ki prihajaš v ta
 67 IV |        roke tako tresejo? ~-- Če si prišel iz daljne dežele,
 68 IV |      njegovi hlapci. Gregor, ali si videl tisti gradič na holmu?
 69 IV |       kaj me ne poznaš več? Zelo si se postaral, sosed! No,
 70 IV |          palica ni tvoja. Slabši si od živine v hlevu, ki ima
 71 IV |         je kipel iz srca, beseda si ni upala na jezik. ~-- Kaj
 72 IV |          svate? Hranil in zbiral si za nas, za razkošno matjaževanje,
 73 IV |    razkošno matjaževanje, ki nam si ga bil obljubil. Zdaj prihajamo,
 74 IV |         svoj delež prihajamo. Ti si zapravil svojega, zapil
 75 IV |          in naši gozdi. Dopolnil si! ~Nič ni slišal Ali paša
 76 IV |        Bogu usmili. Ko je vstal, si je obrisal ustnice z dlanjo,
 77 V  |        težak in silen križ kakor si ga je bil iztesal. Odpusti
 78 V  |        ob tla. "Hej, tlačan, kaj si se naveličal matjaževanja?"
 79 V  |        Zadel je na rame križ, ki si ga je bil iztesal sam in
 80 V  |         na nebu. Vstal je, pomel si je oči ter se ozrl začuden. ~"
 81 V  |           ko je bil truden. "Rad si odpočije človek, rad zaspi
 82 V  |        ni odzdravil. ~"Kaj tukaj si se udomil, o ujec moj?"
 83 V  |        Ali paša, ujec moj! Kakor si bil velik slepar in razbojnik,
 84 V  |      večni pokoj, Ali paša; umrl si nedolžen in brez greha!" ~
 85 V  |    razsrdil. ~"O cigan, kaj tako si me ociganil? Glej, zdaj
 86 V  |         bil celo oženil. Tako pa si me ociganil, o cigan, da
 87 V  |   postrežem z latvico mleka? Saj si pač lačen in žejen, na čevljih
 88 V  |     napravim mehko posteljo, ker si truden in je že blizu noč." ~
 89 V  |    stopicale neprestano, roke so si dale mnogo opravila, oči
 90 V  |       Marko! Odkod prihajaš? Kod si se mudil tak dolgo, da se
 91 V  |       prijazna in ljubezniva, da si kaj bolj prijaznega in ljubeznivega
 92 V  |         pred mano, se mi zdi, da si moj najmlajši sin, veselje
 93 V  |            Jaz sem Marko, kdo pa si ti?" O, sladka je lenoba,
 94 V  |     zajokala. ~"O Marko, tudi ti si obolel, pozna se ti na obrazu.
 95 V  |       bled in ves vesel. ~"Zakaj si tako bled?" ga je vprašal
 96 V  |      kakor se je godilo tebi, ko si bil še popotnik in godec.
 97 V  |         bilo. "Samo nekoliko sem si odpočil, zato ker sem bil
 98 V  |         pred Bogom. Ampak ti, ki si debel in sit, ti, ki je
 99 V  |             ti se vzdigni, kakor si, napoti se brez slovesa
100 V  |           kdor nima bogastva! Ti si popotnik, ki si ostavil
101 V  |     bogastva! Ti si popotnik, ki si ostavil in s ponosnim srcem
102 V  |       zatajil svoj topli dom, ti si siromak, ki imaš bogastvo
103 V  |     siromak, ki imaš bogastvo in si ga z zasmehom zalučil v
104 V  |        zalučil v jarek! Edini ti si vreden hrepenenja, ti si
105 V  |         si vreden hrepenenja, ti si gospod in hlapec njegov,
106 V  |   uklenjena? Zasmej se in zaveži si oči! Pust popotnik je, ki
107 V  |         in brez konca, ne zaželi si počitka, počitek je smrt.
108 V  |         in se ne zbudiš. Dosegel si svoj sladki cilj. -- To
109 V  |        nekoč z veselim srcem, ti si iztegnila svoje roke po
110 VI |          živega človeka. ~"O kje si, mogočni in dobrotljivi
111 VI |          ovija okoli mize. O kje si, kralj Matjaž, in kdaj napoči
112 VI |       mehke pernice. ~"Kako grdo si me omamil, kako hudo si
113 VI |          si me omamil, kako hudo si me zmotil, ti bledi gost!
114 VI |       tako leno in debelo, ti pa si prišel in si mi zapel tako
115 VI |       debelo, ti pa si prišel in si mi zapel tako pesem, ki
116 VI |      krščanski človek. Kako hudo si me osleparil, ti prešerni
117 VI | osleparil, ti prešerni veter, ko si potrkal na okno ter mi pripovedoval
118 VI |      besede! In ti, neumno srce, si verjelo!"  Marko se je kesal,
119 VI | pozdravil Marko. ~"Blagor ti, ki si mlad!" je odzdravil starec
120 VI |        nevesta. O, blagor ti, ki si mlad!" ~Marko je povesil
121 VI |      tako silne bridkosti. ~"Kje si zdaj, moja mladost? Kako
122 VI |   mladost? Kako sem te užil, kaj si mi rodila? Nerodovitna,
123 VI |        Govori, ti moje srce, kam si se bilo namerilo, ko si
124 VI |          si se bilo namerilo, ko si tako zaukalo? Zdaj govori,
125 VI |          in sem te ubogal, kakor si ukazovalo!" ~Spoznaval je
126 VI |         mu tekle po licih. ~"Kaj si mi dalo, srce, za mojo poslušnost?
127 VI |          ob grenkih urah; takrat si se skrilo in me nisi poznalo
128 VI |      bujne senožeti; prikupil bi si bil še to in ono leho, še
129 VI | zadovoljen bi bil in ne želel bi si na svetu drugega ničesar,
130 VI |           O srce, povrni mi, kar si mi vzelo!" ~Tako je tožil
131 VI |   nekoliko upognil hrbet. ~Marko si skoro ni upal dalje; votlina
132 VI |        visoke, sive stene; vlaga si je bila izglodala vanje
133 VI |             Kaj tudi ti, tudi ti si zaspal?" je vzkliknil Marko. "
134 VI |           in izpolni obljubo, ki si jo bil storil, ali pa vsaj
135 VI |          brez dežja in sonca. Ti si naša hrana, tolažba in upanje
136 VI |         videli. Dobro nam je, da si! Ne zavrzi naše vere, kralj
137 VI |        Matjaž! Kralj Matjaž, saj si že dolgo spal, že tisoč
138 VI |          pa se ti je sanjalo, da si tako bridko zajokal?" ~Marko
139 VI |       skozi šumeče listje. Marko si je pomel oči, vzdignil se
140 VI |          bil njen obraz. ~"Slabo si spal, godec, in nemirno
141 VI |          spal, godec, in nemirno si sanjal; počitka in zajtrka
142 VI |       sanjal; počitka in zajtrka si željan; pojdi z menoj!" ~
143 VI |          Kaj ti je, o Marko? Kaj si zajokal?" so se začudili
144 VI |         več druge poti. Kjerkoli si odpočijete, počijem z vami,
145 VI |          pobožala obraz. ~"Zakaj si otožen, Marko, ti lepi,
146 VI |        je ukazalo srce. ~"Saj ti si moje koprnenje, ti nedosegljiva,
147 VI |          te iskal, in tako blizu si bila!" ~Vse se je zjasnilo