Part

  1 I  |               pa so bili razkropljeni po vsem božjem svetu. ~Marko
  2 I  |        pomladanski dan, sonce se vozi po nebu! ~"Greh je žalovati
  3 I  |         življenju. Marko pa ni prašal po imenu in rodu: --"Miza je
  4 I  |              je nekdo narahlo potrkal po rami. ~"Posebno pa si še
  5 I  |          vinska radost se je razlegla po krčmi, s hripavimi glasovi
  6 I  |               Premišljeval je in šele po dolgem premisleku se je
  7 I  |             je umrl oče?" ~Ni še ozrl po hiši, ni pogledal v hlev
  8 I  |             je in je pognal. Podil je po cesti, čez klance, v dolino,
  9 I  |          cesti, čez klance, v dolino, po zeleni ravni. Mudilo še
 10 I  |            debelo listnico. Stopal je po širokih mestnih ulicah ponosen
 11 I  |           srcu. ~Ogledal se je: pobit po rokah, ves blaten, brez
 12 I  |             vračal Marko v rodno vas; po poljski stezi je šel, za
 13 I  |      razcapanega, kakor je bil. Tiho, po prstih se je plazil po lestvici
 14 I  |                po prstih se je plazil po lestvici na podstrešje,
 15 I  |              debele solze so mu tekle po licih. ~"Nič nisi oral,
 16 I  |           tako dolgo na izpregled?" ~"Po svetu sem bil, po svetu!"
 17 I  |       izpregled?" ~"Po svetu sem bil, po svetu!" je odgovarjal Marko
 18 I  |           Zdelo se mu je, da roma sam po blatni cesti, ves ubog in
 19 I  |                Kakor bi zalučil kamen po klancu navzdol: udari včasi
 20 I  |              in neznance. Zaslovel je po vsej fari in iz daljnih
 21 I  | goljufi-kvartopirci, da so ga obirali po cigansko. Dobro se je godilo
 22 I  |               da bi ga bil kdo udaril po glavi. Šel je domov, zgrudil
 23 I  |          premislil vse lepo počasi in po vrsti -- toda misli so se
 24 I  |               pa me je ogoljufal prav po nekrščansko! O! Lahko me
 25 I  |               je pričel biti s pestjo po čelu. ~"O jaz ničvrednež,
 26 I  |                  Vstal je in je begal po hiši kakor brez pameti. ~"
 27 I  |              Marko je udaril s pestjo po mizi. ~"Kaj tako govoriš
 28 I  |           ozrl na svojo rodno hišo in po cesti navzgor proti krčmi,
 29 II |            bilo dolgčas. Oziral se je po deželi naokrog in čudil
 30 II |              in ugasne tisočkrat, vse po naturi in pravici, dokler
 31 II |             na vlažna tla ter zgnije, po naturi in pravici. ~O Marko,
 32 II |             majko! Tuji ljudje hodijo po izbi, razbijajo po podu
 33 II |             hodijo po izbi, razbijajo po podu z okornimi škornji,
 34 II |           kamor kaže pot. Doma je vse po starem. Toča je pobila,
 35 II |               kipelo, puhtelo k nebu, po soncu koprneče. V tla je
 36 II |               Matjaž in pognali so me po svetu, še kos kruha mi niso
 37 II |            sovražili in so me pognali po svetu, sleparji!" ~In obšla
 38 II |               si zaspal. Kak žalujete po meni, svojem pravem gospodarju!" ~
 39 II |            kakor pijan se je opotekal po senu, iskal je in je molčal,
 40 II |               je: tako bi se zavrtila po izbi. ~"No, vse je v božjih
 41 II |              kako nehvaležen! Šel sem po cesti, lačen popotnik, pa
 42 II |               bi se mi treba potepati po svetu. Tako pa sem pobegnil
 43 II |               star ni bil in ne mlad; po koščenem obrazu so poganjale
 44 III|               pihal veter. ~Romal sem po svetu dolge mesece in dolga
 45 III|                kakor da bi me bil kdo po imenu poklical. ~Gregor!
 46 III|           mraka in se je razgledavala po dolini, po siromašnih kmetiških
 47 III|               razgledavala po dolini, po siromašnih kmetiških kočah
 48 III|              z lece. Če je šel človek po dolini in se je ozrl na
 49 III|          kratkočasen človek, veseljak po rodu in krvi. Tisti kraji
 50 III|           razgrajali pijanci opolnoči po vasi, ali da bi ležali zjutraj
 51 III|              ali da bi ležali zjutraj po jarkih in sredi ceste, namesto
 52 III|             ocvrti piščanci so letali po cesti; večen praznik. Nihče
 53 III|              in zahrepenelo se jim je po blagoslovljeni deveti deželi,
 54 III|         blagoslovljeni deveti deželi, po kraljevanju kralja Matjaža.
 55 III|          dnevu so se opotekali ljudje po cesti, kričali so kakor
 56 III|              brado ter se razgledaval po svojem kraljestvu. Opustil
 57 III|             pa Ali paša hčerko, ki ji po lepoti ni bilo enake na
 58 III|        tolikim občudovanjem, kakor ga po pravici zaslužijo, zato
 59 III|          prišel v tisto faro Bog vedi po kakšnem naključju, mlad
 60 III|               sem bil, ki je pohlepen po kraljevski kroni in skriva
 61 III|               v dolgem belem oblačilu po stopnicah gor in dol in
 62 III|        pijanosti, se je začel ozirati po gostih in vsi so mu bili
 63 III|              in šumni ljudje. Najbolj po srcu pa mu je bil baron
 64 III|           stol ter se udaril z dlanjo po čelu s toliko silo, da se
 65 III|        izpraznil molče troje kozarcev po vrsti. Baron Peter se je
 66 III|              ženina. Izbral sem ti ga po vesti in očetovskem srcu.
 67 III|       Nekateri so nočevali v krčmi in po kmetiških hišah na vasi,
 68 III|              in se je udaril z dlanjo po čelu, nato pa je izpraznil
 69 III|              izpraznil troje kozarcev po vrsti. Zašumelo mu je vino
 70 III|         zahrepenelo mu je pijano srce po čistejši lepoti, po belem
 71 III|              srce po čistejši lepoti, po belem oblačilu, nežnih licih
 72 IV |              na hribu in se je oziral po dolini. ~Poznalo se je popotniku,
 73 IV |        klonila glava, ko se je oziral po dolini in njegove oči so
 74 IV |            verjel, če bi ti popisaval po pravici te reči. Celo tvoj
 75 IV |             trka na prsi, srce koprni po matjaževanju. ~Popotnik
 76 IV |               Čemu bi kmet ne koprnel po matjaževanju? Kralj Matjaž
 77 IV |               glavo skoznjo. Videl je po dolini, že v noč utopljeni;
 78 IV |              in bridkosti in so tekle po licih sladke solze. ~Popotniku
 79 IV |              hčeri se je bil razlegel po vsem cesarstvu in je segel
 80 IV |        čemerni, v raševino oblečeni. ~Po cesti mimo krčme je pridrdral
 81 IV |              nocoj v debelih požirkih po teh gosposkih grlih? ~Povesili
 82 IV |           razlegel razbojniški grohot po dolini. ~-- Prisedel je
 83 IV |             in gosposki vdani ljudje. Po bliskoma so švigale iz kraja
 84 IV |       oborožena se vali rjoveča drhal po holmu navzgor, vije se proti
 85 IV |           srebrne posode; plamen sega po očrnelih podobah v bakrenih
 86 IV |     zafrfotajo beli metulji, frfotajo po zraku, zakrivajo rdeče nebo;
 87 IV |              na plešo, cepec v obraz; po razhojenem blatu brodijo
 88 IV |               prišel je čas Matjažev! Po stoletnem delavniku večni
 89 IV |               da ne bo hudega spomina po tebi. In dobro se zavij,
 90 IV |        prihajamo, da podelimo s tabo; po svoj pravični delež prihajamo. ~
 91 IV |              je govoril popotnik. ~-- Po svoj delež prihajamo. Ti
 92 IV |               in lenem curku mimo oči po licih navzdol. Okamenel
 93 IV |          vihar. Črni oblaki so bežali po nebu, na vzhodu je vstajala
 94 IV |          planil črn svat, prevalil se po holmu ter odkotalil v dolino.
 95 IV |             jih je bil razmetal vihar po njivi. Tako so spali do
 96 V  |               iz plamena, opotekal se po grmičevju, po grapah v dolino;
 97 V  |             opotekal se po grmičevju, po grapah v dolino; črni dimi,
 98 V  |               meni! Blagor mi, da sem po tako dolgih letih ugledal
 99 V  |                 O blagor meni, da sem po tako dolgih letih ugledala
100 V  |               poganjal mah, dišalo je po plesnobi in trohnobi. ~"
101 V  |           prtom, ki je dišal nekoliko po trohnobi, prinesla je oprašeno
102 V  |            sem truden in rad bi spal. Po svetu sem romal, po širokem,
103 V  |             spal. Po svetu sem romal, po širokem, veselem, in toliko
104 V  |               moje srce je zakoprnelo po tujini. -- Jokala sem in
105 V  |              obleko in se je napotil. Po kolenih sem šla do praga
106 V  |             se je postavljal in zibal po župansko in kadil je iz
107 V  |          njegovo življenje, zdaj tako po cigansko zatajeno. ~Kako
108 V  |               svoje lenobe, če lenari po poklicu in z lahko vestjo,
109 V  |               posegel je s plaho roko po harmoniki. In ob prvem njenem
110 V  |          svetu in življenju, je hodil po neizmernem pokopališču;
111 V  |              trudne. Moje srce koprni po veselju, a v veselju je
112 V  |          grozi naproti, plezaj, padaj po kamenitih klancih, brodi
113 V  |              mesečina je bila razlita po nebu. ~"Lepo bi bilo romati
114 V  |               si iztegnila svoje roke po meni, da bi me prižela na
115 V  |              sivi oblaki so se podili po nebu. ~"Čas je!" je pomislil
116 V  |           Nikoli še se mu ni zdel duh po trohnobi in grobeh tako
117 V  |              Poslednjikrat se je ozrl po dolini, po grobu, in poslednjikrat
118 V  |   Poslednjikrat se je ozrl po dolini, po grobu, in poslednjikrat
119 V  |               je mrtvec preko doline; po belem obrazu njegovem so
120 VI |        trudaželjno, v trudu zdihujoče po prazniku, na potu željno
121 VI |               in čakajo, da zaplešejo po dolinah? In kje je tista
122 VI |             prepevajo in pot jim teče po obrazu. O, kdaj že ni bilo
123 VI |               roke, objel je, pobožal po toplih, mehkih licih zemljico,
124 VI |              brez smeri naprej, nazaj po isti poti -- kakor otrok
125 VI |               vroče solze so mu tekle po licih. ~"Kaj si mi dalo,
126 VI |            poslušal, da sem se ravnal po lepih naukih svojega očeta
127 VI |              danes župan, bahal bi se po cesti z dolgo pipo v ustih
128 VI |              in zdajle bi se že bahal po cesti z dolgo pipo v ustih
129 VI |           čudil in vse se mu je zdelo po pravici. Stopal je urno,
130 VI |               brez potrebe tako dolgo po svetu." ~Ko je stal in ugibal,
131 VI |            njegovem srcu in stopal je po prstih, da bi ne odmevali
132 VI |             čudno je odmeval moj glas po tej tihi dvorani, da me
133 VI |          upognjeno glavo; curljale so po licih, v brado, kapale na
134 VI |             prazna, vlaga je curljala po črnem zidu, kapala je od
135 VI |              vlaga ga je bila pokrila po obrazu, plašču in orožju
136 VI |          bridkih časih ne zahrepenelo po tebi in tvojem kraljevanju.
137 VI |                Marko se je komaj ozrl po godcih; črni so bili vsi,
138 VI |             komaj da se je ozrl Marko po godcih. Njegove oči so bile
139 VI |              tudi moje ustnice koprne po tvojih in obrisala bom s
140 VI |            lepe svetle solze, ki teko po tvojih licih." ~Pol so se
141 VI |          nedosegljiva, tako nenadoma, po nevrednem dosežena. Kje
142 VI |           moje koprnenje. Žaloval sem po njem, kakor po očetu in
143 VI |            Žaloval sem po njem, kakor po očetu in materi, on pa je
144 VI |          kamorkoli naju bo vodila pot po prostranem svetu. Neumrljiv