Part

  1 I  |        boste smrčali za mizo? Ali sem vas zato vabil?" ~Poskočil
  2 I  |           je zaklical Marko. "Ali sem vas zato vabil, da bi se
  3 I  |           se ga je žalost. ~"Tako sem spoštoval očeta in besede
  4 I  |           večera. ~"Glej, že spet sem prespal ves dan!" je zaklical,
  5 I  |        naravnost v krčmo. ~"Komaj sem se povrnil, ves še truden
  6 I  |         na izpregled?" ~"Po svetu sem bil, po svetu!" je odgovarjal
  7 I  |          je tolažil na tihem. "Če sem zapravil ponemarnem pomlad
  8 I  |           nisem vedel nikoli, kaj sem podpisal! Samo da sem imel
  9 I  |         kaj sem podpisal! Samo da sem imel v pesti denar!"  Razsrdil
 10 I  |          se ne jezi! Ampak mislil sem si pač, da prideš nekoč
 11 I  |          je, da mi pokaže, koliko sem mu dolžan, zato da bom vedel,
 12 I  |          se je kakor pijan. ~"Kaj sem zdaj drugega nego pocestni
 13 I  |           Marko je vzkipel. ~"Kaj sem te že kdaj osleparil, da
 14 II |         pa se je zasmejal. ~"Kako sem bil bebec v svoji žalosti,
 15 II |           ozrl. ~"Marko!"  "Lačen sem in tudi žejen," je pomislil
 16 II |            Pa je bilo nekoč; bral sem v knjigah in tam je bilo
 17 II |         zaspati ni mogel. ~"Živel sem nekoč," tako je mislil, "
 18 II |            tako je mislil, "živel sem nekoč, kakor je treba živeti
 19 II |       krščanskemu človeku. Križem sem držal roke in vsega sem
 20 II |           sem držal roke in vsega sem imel v izobilici. Bilo je,
 21 II |          Bog vedi, zakaj. Napajal sem goste in vsi smo bili veseli;
 22 II |          smo bili veseli; zagodel sem jim in plesali so, moji
 23 II |          mi tako lepo smejala, ko sem se vračal iz krčme in sem
 24 II |         sem se vračal iz krčme in sem te pozdravljal? Nikoli te
 25 II |           piše; daleč je. Ali jaz sem star, komaj seženj do groba." ~
 26 II |         je bil žalosten. ~"Truden sem. Doklej še to romanje, kam?" ~
 27 II |    zatopil v grenke misli. ~"Kako sem bil nespameten in kako nehvaležen!
 28 II |           in kako nehvaležen! Šel sem po cesti, lačen popotnik,
 29 II |        potepati po svetu. Tako pa sem pobegnil ponoči kakor hudodelec
 30 II |         je bil dodelil Bog? Čisto sem pozabil v svoji nespameti,
 31 II |     pozabil v svoji nespameti, da sem se bil napotil k njemu.
 32 II |      skesani popotnik. ~"Tudi jaz sem grešnik in dovolj je slame
 33 II |         ti Marko, godec?" ~"Marko sem jaz." ~In popotnik se je
 34 III|         in je izpregovoril: ~"Kdo sem, da klečiš pred mano? Nisem
 35 III|       težilo srce. ~"O Marko, jaz sem velik grešnik in sem odslužil
 36 III|          jaz sem velik grešnik in sem odslužil že vnaprej vse
 37 III|       čakajo v prihodnosti. Nocoj sem ubog in razcapan, da bi
 38 III|         so videle moje oči. Nosil sem bel ovratnik in pisano ovratnico,
 39 III|          roke so bile bele; jedel sem rumeno potico in pil žlahtno
 40 III|        žlahtno starino. Take čase sem videl; daleč so. Držal sem
 41 III|        sem videl; daleč so. Držal sem roke križem in vsega sem
 42 III|          sem roke križem in vsega sem imel v izobilici." ~"Kako?"
 43 III|   vzkliknil Marko. ~"Da, in vsega sem imel v izobilici. Pa ni
 44 III|           se je to zgodilo: Živel sem v mestu, velikem, veselem
 45 III|          dom in na prihodnost, če sem imel vsega v izobilici?
 46 III|          ne umrjem na cesti; star sem in betežen, ti si mlad;
 47 III|         veseli predpust, komaj da sem se dobro zavedel. In nastopila
 48 III|          je dolga pepelnica. Stal sem tam, kakor otrok v pustinji;
 49 III|        misel ni mogla vanjo. Tako sem povezal culo in sem se napotil,
 50 III|          Tako sem povezal culo in sem se napotil, kamor je pihal
 51 III|      kamor je pihal veter. ~Romal sem po svetu dolge mesece in
 52 III|      malokdaj mi je sijalo! Videl sem premnogo dežela, spoznal
 53 III|          premnogo dežela, spoznal sem vse narode na zemlji, gore
 54 III|        vse narode na zemlji, gore sem preplezal, morja sem prejadral.
 55 III|         gore sem preplezal, morja sem prejadral. In nikjer ni
 56 III|        bilo polno kesanja. Truden sem bil. ~Pa se je zgodilo nekoč,
 57 III|       nekoč, ni še dolgo tega, da sem se ponoči zdramil, kakor
 58 III|        krajih, v tej tuji deželi? sem pomislil in sem se zelo
 59 III|           deželi? sem pomislil in sem se zelo prestrašil. Gluha
 60 III|           Gluha noč je bila. Spal sem v praznem hlevu in mraz
 61 III|           pomisli, Marko, spoznal sem bil očetov glas. Njegov
 62 III|           noč je naokoli. ~Jaz pa sem vedel takrat, da je moj
 63 III|         tako očitajoč. In zgrabil sem popotno palico še tisto
 64 III|    popotno palico še tisto noč in sem se napotil čez gore in doline,
 65 III|           ljubeznijo. Kakor berač sem bil, ki je pohlepen po kraljevski
 66 III|          Kako bi ne bil vesel, ko sem zadobil nocoj najlepše kraljestvo,
 67 III|          pod soncem. ~-- Žalostna sem, o Milan! V tvojih očeh
 68 III|            o Milan! V tvojih očeh sem videla tvojo čisto ljubezen,
 69 III| neprestano pijan. ~-- Kako neumen sem bil -- je pomislil -- da
 70 III|          bil -- je pomislil -- da sem dremal tak dolgo v tej gluhi
 71 III|     videla svojega ženina. Izbral sem ti ga po vesti in očetovskem
 72 IV |  Pozdravljena, o rodna zemlja, ki sem te premalo ljubil; pozdravljen,
 73 IV |         in igral si se z mano, ko sem bil še paglavec. Zelo si
 74 IV |       tako lepo igrali z mano, ko sem bil še paglavec? Kako zelo
 75 IV |         in se je čudil. ~-- Lačen sem in žejen. ~Starec je prinesel
 76 IV |         tujec. Marsikatero merico sem izpraznil pri vas, ko sem
 77 IV |         sem izpraznil pri vas, ko sem bil še paglavec in vaš sosed.
 78 IV |       postarali, krčmar, komaj da sem vas še spoznal. Vsa dolina
 79 IV |    povrnili v to lepo dolino. Jaz sem jih sam videl in doživel.
 80 IV |            Sramota mojim očem, da sem jih videl, sramota moji
 81 IV |         sramota moji starosti, da sem jih doživel! Ampak, o Gregor,
 82 IV |        plakaj, o zemljica, prišel sem, da te odrešim! ~In je legel
 83 IV |     upijanil dodobrega in obležal sem siromak na cesti. In oropal
 84 IV |           in moje senožeti in, ko sem se zdramil, me je uklenil
 85 IV |         prezgodnjem grobu. Prišel sem, da pomolim ob tvoji gomili;
 86 IV |            debeli baron! Do gozda sem slišal njegove glasne požirke
 87 V  |          začuden. ~"Glej, prespal sem vso noč in vse lepo jutro.
 88 V  |       slepar in razbojnik, vendar sem te vesel in lep je nate
 89 V  |          je strah. ~"Glej, prišel sem v zakleto vas, od Boga kaznovano
 90 V  |        blagor meni! Blagor mi, da sem po tako dolgih letih ugledal
 91 V  |        obraz. ~"O blagor meni, da sem po tako dolgih letih ugledala
 92 V  |        radosti. ~"O blagor mi, da sem te ugledala pred smrtjo;
 93 V  |           se mu je godilo. ~"Tako sem te vesela, Marko! Odkod
 94 V  |         prijazna tetka moja, zelo sem truden in rad bi spal. Po
 95 V  |          in rad bi spal. Po svetu sem romal, po širokem, veselem,
 96 V  |       širokem, veselem, in toliko sem videl dežel in mest, da
 97 V  |        mislih nanjo. Petero sinov sem imela, petero lepih, mladih
 98 V  |   zakoprnelo po tujini. -- Jokala sem in prosila, on pa se je
 99 V  |           žalosten je bil, jaz pa sem prečula v bojazni dolge
100 V  |         se je napotil. Po kolenih sem šla do praga za njim in
101 V  |           šla do praga za njim in sem prosila, on pa je šel in
102 V  |     človek; zakaj bi ne ostal, ko sem truden?" ~Tako je legla
103 V  |         se postavil predenj: "Jaz sem Marko, kdo pa si ti?" O,
104 V  |       zgodilo, teta Agata? Slišal sem nocoj, ne v sanjah, ko je
105 V  |       lahkovernega srca. Tudi jaz sem ga videla in ves bled je
106 V  |           je bilo. "Samo nekoliko sem si odpočil, zato ker sem
107 V  |          sem si odpočil, zato ker sem bil truden. Harmonika leži
108 V  |           je v polusanjah. ~"Zdaj sem te spoznal; pogledal sem
109 V  |          sem te spoznal; pogledal sem ti v obraz in sem te spoznal.
110 V  |        pogledal sem ti v obraz in sem te spoznal. Ti zemlja, zemljica,
111 V  |       zemlja, zemljica, majka, ki sem te ostavil nekoč z veselim
112 V  |      maram tvoje ljubezni, truden sem je; ne vidim tvojih solz,
113 V  |        kralja Matjaža! -- Spoznal sem te, ko sem ugledal tvoj
114 V  |    Matjaža! -- Spoznal sem te, ko sem ugledal tvoj razorani, razkopani
115 V  |          Zbogom, teta Agata: zato sem se napravil, ker je zunaj
116 VI |          veliki čas? Pol mladosti sem preživel koprneč, pol sveta
117 VI |       preživel koprneč, pol sveta sem prehodil upajoč, blodeč
118 VI |          zdaj, moja mladost? Kako sem te užil, kaj si mi rodila?
119 VI |      kakor otrok za metuljem! Kam sem se bil nameril, česa sem
120 VI |          sem se bil nameril, česa sem iskal? Se kamen ve kam,
121 VI |          zaukalo? Zdaj govori, ko sem ti vse zaupal in sem te
122 VI |           ko sem ti vse zaupal in sem te ubogal, kakor si ukazovalo!" ~
123 VI |          Da te nisem poslušal, da sem se ravnal po lepih naukih
124 VI |         in gorak: za kozarec vina sem ga prodal. Prostrana polja
125 VI |           za zmerom! -- In prišel sem k botri; pošteni in dobrotljivi
126 VI |      izbrali bi me za župana, ker sem Marko, in zdajle bi se že
127 VI |        pozdravljali. No, pobegnil sem ponoči kakor tat in še zbogom
128 VI | usmiljenja in blagosti, kako hudo sem te ranil! Do konca dni bi
129 VI |         ne nagajale. No, pobegnil sem, budalo, ob viharni noči
130 VI |      utolaženo. ~"Kako nespametno sem tarnal, kako veliko krivico
131 VI |       tarnal, kako veliko krivico sem delal svojemu koprnečemu
132 VI |         čisto blizu uglajene poti sem bil, prav ob poti sem zadremal!
133 VI |        poti sem bil, prav ob poti sem zadremal! Če stopim pošteno,
134 VI |         nisem prišel prepozno, ko sem se klatil brez potrebe tako
135 VI |           bil pokazal pot in tako sem prišel, da vidim kralja
136 VI |            ti hrabri vojščak, kaj sem ti storil, da me ne ogovoriš?
137 VI |           prijetnem spanju. Našel sem k tebi, ker mi je bil Bog
138 VI |         Matjaž, odrešenik, prišel sem k tebi, ker je hudo na svetu.
139 VI |         žalosti trudno moje srce, sem ostavil topli dom in sem
140 VI |          sem ostavil topli dom in sem romal na konopcu goljufivega
141 VI |         kako bi ne bil otožen, ko sem ugledal tvoje oči? Tvoje
142 VI |           nevrednem dosežena. Kje sem te iskal, in tako blizu
143 VI |           moje koprnenje. Žaloval sem po njem, kakor po očetu