Part

  1 I  |          Marko, kje je tvoj denar? O krčmar, o cigani, kontrabantarji!" ~
  2 I  |           je tvoj denar? O krčmar, o cigani, kontrabantarji!" ~
  3 I  |            veter zapihal mednje. ~"O prekanjeni mešetarji! O
  4 I  |            O prekanjeni mešetarji! O sleparski vozniki!" je zavzdihnil
  5 I  |       vesel pa je bil Marko sam. ~"O domača krčma! O domača kapljica!"
  6 I  |       Marko sam. ~"O domača krčma! O domača kapljica!" je zaklical
  7 I  |           Orali ste in ste sejali, o ljudje; -- kje je zdaj vaša
  8 I  |           se je okrenil k Marku. ~"O ti pijana duša, nekrščanska,
  9 I  |            če ga sreča na cesti. ~"O Marko! Marko!" ~Polagoma
 10 I  |         tega Marko ni vedel več. ~"O cigani, kako so me ociganili!" ~
 11 I  |       zibalo se mu je pred očmi. ~"O Marko! Marko! Kaj tak se
 12 I  |            tak se vračaš domov? In o belem dnevu?" ~Za vasjo
 13 I  |            pijeta in se gostita. ~"O tatje, neverniki!" se je
 14 I  |     ogoljufal prav po nekrščansko! O! Lahko me je ogoljufal!
 15 I  |           biti s pestjo po čelu. ~"O jaz ničvrednež, nesrečnež!
 16 I  |         jaz ničvrednež, nesrečnež! O jaz Marko, potepuh!" ~Vstal
 17 I  |        prsti je poganjala trava. ~"O zemlja, zemljica, mati!
 18 I  |         Bom že plačal!" ~"Kdaj?"  "O ti muha sitna, ti! Kaj se
 19 I  |       Prišel je v krčmo drugi dan, o mraku že; noge so ga zanesle
 20 II |         nisi pomagal do življenja, o krčmar, slepar neverni!" ~
 21 II |             po naturi in pravici. ~O Marko, kje boš spal? Ko
 22 II |        snopje pošumeva v kozolcu. ~O Marko, to je tvoja postelja.
 23 II |           kesanje. ~Niti postelje, o! Še suknje ne, da bi se
 24 II |        suknje ne, da bi se ogrnil, o! Pa stoji hiša tam doli,
 25 II |            hišica, lepo pobeljena, o! Ob cesti stoji, na polje
 26 II |         razjokal. ~"Kaj si storil, o Marko! Oskrunil si jo, prodal,
 27 II |            kozolca so ga pregnali! O!" ~Klel je Marko in je ihteč
 28 II |          Marko?" ~"V svet, v svet, o mati! Mlad je človek, čemu
 29 II |         groba strah; sam ni vedel, o čem je sanjal. ~"Pa je bilo
 30 II |           Pa napoči dan, tvoj dan, o Marko! In tvojih bratov
 31 II |       upanju, v nejevolji vdani. ~"O, vi vsi, vi vsi!" je pomislil
 32 II |         kruha mi niso dali na pot. O sleparji, hinavci, neverniki!
 33 II |            tako globoka, velika. ~"O, kaj boš zdaj brez mene,
 34 II |        sapa. Moj kruh je vbogajme. O, Marko!" ~Hlapec je zavzdihnil,
 35 II |     Prokleta!" ~In ko se je vračal o mraku, je bil njegov obraz
 36 II |           nenadoma; svet je velik. O Marko, čaka te še veliko
 37 II |        bodi hlapec pri nas, pravi. O, prijetno bi se mi bilo
 38 II |          in še zbogom nisem rekel. O Marko, potepuh!" ~In solze
 39 II |           je globoko zavzdihnil. ~"O človek krščanski, ki imaš
 40 II |      bridko zajokal. ~"Odpusti mi, o Marko, in ne kolni me nikar!" ~
 41 III|            ki mu je težilo srce. ~"O Marko, jaz sem velik grešnik
 42 III|         kakor je pač sijalo sonce. O, Marko, in malokdaj mi je
 43 III|    pripovedoval Marku tole ~POVEST O ŽALOSTNEM KONCU ALI PAŠE. ~"
 44 III|            PAŠE. ~"Ne daleč odtod, o Marko, je paševal Ali paša.
 45 III|       nedeljah, podnevi in ponoči. O, kratkočasen človek je bil
 46 III|          zgodbice. Pripovedoval je o tistih časih, ko je kmet
 47 III|         govoril prekanjeni mešetar o brezdelju in veselem življenju,
 48 III|          vsega v izobilici. ~Toda, o Marko, kak hitro je minilo
 49 III|           nog pečeni in ocvrti? -- O slepar, razbojnik! Docela
 50 III|             ki bi jih hudo ranila. O njenih očeh pa nikakor ni
 51 III|           na plano. ~-- Kaj si ti, o Milan, godec moj? ~Poklical
 52 III|           je bled in od koprnenja, o Milena! ~-- Stopi v senco,
 53 III|             da te ne vidi moj oče. O Milan, kako je žalostno
 54 III|          Kako veselo je moje srce, o Milena! Nisem si upal povzdigniti
 55 III|    doletela zaslužena kazen. Toda, o Milena, tvoje srce je tako
 56 III|          soncem. ~-- Žalostna sem, o Milan! V tvojih očeh sem
 57 III|        umira od koprnenja. Nikoli, o Milan, se ne bosta srečali
 58 III|        nespametna je tvoja žalost, o Milena! Čemu se je trudil
 59 III|      stesal lestvico? Pripravi se, o Milena, in že prihodnjo
 60 III|            in zdihovalo, prepevalo o veliki ljubezni in globoki
 61 III|               Poslednji dan je že, o dragi moj godec, že se bliža
 62 III|            se bliža poslednja ura. O povej, sporoči, kaj si že
 63 III|            Pridi, moj dragi godec, o pridi prej, nego pride smrt! ~
 64 III|           je trčil z Ali pašo. ~-- O budalo pijano! -- se je
 65 III|   poljubljal belega krila rob. ~-- O ti čista, sveta, glej jaz
 66 IV | pripovedoval Marku dalje to povest o žalostnem koncu Ali paše. ~"
 67 IV |          solzne. ~-- Pozdravljena, o rodna zemlja, ki sem te
 68 IV |                 Kaj so ti storili, o domovina? ~Napotil se je
 69 IV |           in se je prestrašil. ~-- O botra, kaj me ne poznate
 70 IV |     trpljenja. ~-- Odkod prihajaš, o Gregor? ~-- Iz daljne dežele,
 71 IV |          se napoti in se vrni tja, o Gregor! Boljše je povsodi
 72 IV |            je zapisano nad vratmi: O tujec, ki prihajaš tod mimo,
 73 IV |          čemeren in zlovoljen. ~-- O krčmar, sosed moj, kaj me
 74 IV |        prihajajo v mojo krčmo. ~-- O krčmar, jaz nisem tujec.
 75 IV |          gnoj. Ni ga v tej dolini, o Gregor, ki bi imel hišo
 76 IV |         paševo, delal je do mraka, o mraku pa je legel v razor
 77 IV |           krčmar, in pripoveduj mi o kazni božji, ki je doletela
 78 IV |        doletela to lepo dolino; in o Ali paši, razbojniku, mi
 79 IV |             Težko je pripovedovati o tej sramoti in bridkosti,
 80 IV |          hotel. Kaj še nisi slišal o Matjaževih časih, ko je
 81 IV |            sem jih doživel! Ampak, o Gregor, lepi časi so bili... ~
 82 IV |            je ženil na stara leta. O Gregor, sladko in prijetno
 83 IV |         odrešenika. ~-- Ne plakaj, o zemljica, prišel sem, da
 84 IV |          iz vseh dežel, zakaj glas o lepoti Ali paševe hčeri
 85 IV |      zasmejal z grohotom. ~-- Res, o krčmar, res še ni doživel
 86 IV |           no malo, kako pa je bilo o matjaževanju? ~In sosed
 87 IV |    hrepenenje. ~-- Kako pa je bilo o matjaževanju? ~Zgenilo se
 88 IV |      dovolj in duše nič. -- Povej, o sosed, razloži mi, kako
 89 IV |           razloži mi, kako je bilo o matjaževanju! ~Silno koprnenje
 90 IV |           nekoč in ki so prepevale o krvavem puntu in o stari
 91 IV |       prepevale o krvavem puntu in o stari pravdi. ~Poslušal
 92 IV |      rokavica na njeni nežni roki? O, ali pa morda da celo tista
 93 IV |         zaspal pod mizo. Povej mi, o nevestica, zakaj pa so bledela
 94 IV |            na cerkvenem pragu? ~-- O dragi, toliko je bilo ljubezni
 95 IV |       baron! Da nisi prišel nocoj, o godec, bi bil šel za mojim
 96 IV |             Ali paša, da nam kuriš o svetem Jakobu! ~Nato je
 97 IV |            vriskajoče. ~-- Matjaž, o Matjaž!... ~Ob tistem času
 98 IV |                 To je tista povest o žalostnem koncu Ali paše,
 99 V  |           dolga je še moja pot. -- O Marko, popotnik je zadel
100 V  |            Kaj tukaj si se udomil, o ujec moj?" se je začudil
101 V  |         Bog ti dodeli večni pokoj, o Ali paša, ujec moj! Kakor
102 V  |          in se je hudo razsrdil. ~"O cigan, kaj tako si me ociganil?
103 V  |            Tako pa si me ociganil, o cigan, da stojim zdaj na
104 V  |            začuden in ves vesel. ~"O blagor meni! Blagor mi,
105 V  |            trudno pot. ~"Hvala ti, o dete ljubeznivo, in veliko
106 V  |        Marko je postal pred njo. ~"O botra, kaj ne veste, kje
107 V  |          je zasvetil njen obraz. ~"O blagor meni, da sem po tako
108 V  |            zasolzile od radosti. ~"O blagor mi, da sem te ugledala
109 V  |            ti je kazal pot. Stopi, o Marko, stopi v izbo, da
110 V  |         meni, zapuščeni starki?" ~"O tetka, prijazna tetka moja,
111 V  |          je zavzdihnila globoko. ~"O Marko, kako bi ne bil pust
112 V  |             kakor da je bil prišel o mraku na pokopališče, ki
113 V  |          njim. ~"Bog te je poslal, o Marko, v tolažbo zapuščenemu
114 V  |          sem Marko, kdo pa si ti?" O, sladka je lenoba, kadar
115 V  |           prestrašila. ~"Kaj ti je o Marko, da gledaš tako žalostno?
116 V  |           a v veselju je žalostno. O jaz Marko, siromak!" ~Še
117 V  |          Teta Agata je zajokala. ~"O Marko, tudi ti si obolel,
118 V  |          jo postelje vsako pomlad. O Marko, kak sladko je koprnenje
119 V  |            Poslušal je Marko pesem o hrepenenju, ki je prepevala
120 V  |            prsa! To je hrepenenje. O, saj ni popotnik, kdor nima
121 VI |       sramota za živega človeka. ~"O kje si, mogočni in dobrotljivi
122 VI |           povešeno na prsi, speči, o silnih bojih sanjajoči?
123 VI |         brada se ovija okoli mize. O kje si, kralj Matjaž, in
124 VI |            pot jim teče po obrazu. O, kdaj že ni bilo sladkega
125 VI |           zmerom je kakor nevesta. O, blagor ti, ki si mlad!" ~
126 VI |      veselo županovanje. -- In ti, o teta Agata, polna usmiljenja
127 VI |         potikanje, grenko kesanje. O srce, povrni mi, kar si
128 VI |            je obšel velik strah. ~"O, povejte mi, hrabri vojščaki,
129 VI |           bil Bog sam pokazal pot. O kralj Matjaž, odrešenik,
130 VI |        tvojem kraljevanju. Vstani, o kralj Matjaž, in izpolni
131 VI |          dvorane. ~"Kaj bo z nami, o kralj Matjaž, če se ne zdramiš
132 VI |           je zajokal. ~"Kaj ti je, o Marko? Kaj si zajokal?"
133 VI |       Žalostni smo bili in potrti, o Marko, ker nam je bil umrl
134 VI |           ti lepi, mladi godec?" ~"O lepa ciganska devojka, kako
135 VI |           da je umrl kralj Matjaž, o, preudari, ljubica, da je
136 VI |         poslušal to prečudno pesem o izveličavni ljubezni. -- ~