Part

  1 I  |       nenadoma in je poprašal: ~"Kaj bi danes, oče?" ~Očetov
  2 I  |        dni, je pomislil Marko: ~"Kaj bi zmerom tako sedel v zaklenjeni
  3 I  |          vam daj večni pokoj, -- kaj mi še ob svoji sedmini ne
  4 I  |          kotu glasno zasmrčal. ~"Kaj?" je zaklical Marko ves
  5 I  |         naposled so se stepli. ~"Kaj?" je zaklical Marko. "Ali
  6 I  |        sosed in se ga je ognil. "Kaj te ni sram lepega dneva,
  7 I  |         so se vračali s polja. ~"Kaj bi zdaj, ko je že mrak?"
  8 I  |    njegove misli vse drugačne. ~"Kaj bi brez denarja? Za koga
  9 I  |       tja, pa vzdignem še tisto. Kaj bi brez denarja?" ~In zraven
 10 I  |          je pokušal do večera. ~"Kaj bi se vračal zdaj domu,
 11 I  |          Hrvaško. ~Sam Bog vedi, kaj je počel tam doli! Potepal
 12 I  |          Kod pa si hodil, Marko? Kaj si počel?" se je poprašal
 13 I  |         da... in kartali --" ~In kaj se je zgodilo potem, tega
 14 I  |          očmi. ~"O Marko! Marko! Kaj tak se vračaš domov? In
 15 I  |          glavo in je zastokal. ~"Kaj si počel! Kaj si storil!
 16 I  |        zastokal. ~"Kaj si počel! Kaj si storil! Sam hudobec te
 17 I  |    pomlad stoteren blagoslov! -- Kaj pa si iskal tam doli na
 18 I  |          sonce na večerno stran. Kaj bi zdaj?" ~Komaj je še dobro
 19 I  |         in suknjo. Koga pa je to kaj brigalo? ~In Marko je sedel
 20 I  |       Bog vedi, do pozne noči. ~"Kaj bi zdaj?" se je tolažil
 21 I  |    ponemarnem pomlad in poletje, kaj bi se začel pokoriti jeseni?
 22 I  |      velikimi, zaspanimi očmi. ~"Kaj stojiš tam?" je zaklical
 23 I  |        stal pravkar na pragu?" ~"Kaj se ti sanja, Marko?" se
 24 I  |       Marko še sam ni več vedel, kaj je njegovega in si tudi
 25 I  |       Prišel je k oderuhu. ~"No, kaj pa ti, Marko?" ~Začudil
 26 I  |      neprijaznemu pozdravu. ~"E, kaj bi! Še sto forintov mi dajte!" ~"
 27 I  |          in je gledal v strop. ~"Kaj se mi sanja?" ~Nič se mu
 28 I  |          saj nisem vedel nikoli, kaj sem podpisal! Samo da sem
 29 I  |         je zažvižgal natihoma. ~"Kaj že, Marko? Kaj že?" ~Osorno
 30 I  |       natihoma. ~"Kaj že, Marko? Kaj že?" ~Osorno ga je pogledal
 31 I  |          ga je pogledal Marko. ~"Kaj?"  "No, Marko, nič se ne
 32 I  |       udaril s pestjo po mizi. ~"Kaj tako govoriš z mano? Kako
 33 I  |     Gledal je tam pisma, gledal, kaj je podpisaval, gledal je
 34 I  |          tako spet vse zapil!" ~"Kaj bi brez denarja zdaj?" je
 35 I  |    opotekal se je kakor pijan. ~"Kaj sem zdaj drugega nego pocestni
 36 I  |         šel pogledat na polje. ~"Kaj bi se zdaj pehal, potil
 37 I  |    plačal?" ~Marko je vzkipel. ~"Kaj sem te že kdaj osleparil,
 38 I  |      osleparil, da me terjaš?" ~"Kaj bi me sleparil! Ampak jaz
 39 I  |             O ti muha sitna, ti! Kaj se bojiš za teh par soldov?" ~"
 40 I  |         in Marko je bil žejen. ~"Kaj pa ti, Marko? Ali si prinesel
 41 II |          Marko se je razjokal. ~"Kaj si storil, o Marko! Oskrunil
 42 II |       čemu bi čepel za pečjo?" ~"Kaj ne poznaš več botre?" ~"
 43 II |          je vzdihnila globoko. ~"Kaj boš zdaj? Ostani pri nas
 44 II |         Marko že v polusanjah. ~"Kaj meni mar!" je zamrmral hlapec. "
 45 II |       tako globoka, velika. ~"O, kaj boš zdaj brez mene, ti bela
 46 II |          ne vzdih iz mojih prsi. Kaj boš zdaj ti brez mene, ti
 47 II |        ti nisem trudnega telesa. Kaj boš zdaj brez mene, ti šumeči,
 48 II |        motike v rokah, Bog vedi, kaj je bilo; železo se je svetilo
 49 II |         zavzdihnil, zakašljal. ~"Kaj res misliš, Marko, da ni
 50 II |   zdramil. ~"Ej, hlapec, starec, kaj počneš?" ~Vrata na svisli
 51 II |      odprla. ~"Ej, budalo staro, kaj počneš?" ~Vstal je bil hlapec,
 52 II |          bil njegov obraz. ~"Ej, kaj počneš?" ~Ni vzdihnil, ni
 53 II |         jih šumeli gozdovi. ~Ali kaj je človeška stanovitnost
 54 II |        žalost v njegovem srcu. ~"Kaj bi zdaj? Umreti, nič drugega!" ~
 55 II |   koristna tako velika bridkost. Kaj za to, če je dež nocoj;
 56 II |      obstrmel in je vzkliknil: ~"Kaj nisi ti Marko, godec?" ~"
 57 III|          vendar, če sliši človek kaj takega. In mešetar je prerokoval,
 58 III|      grlo in jih je povpraševal: Kaj ste se že naveličali Matjaževega
 59 III|         Matjaževega kraljevanja? Kaj vam ne diši več vino, ki
 60 III|       nad hrbtom valptov bič. -- Kaj ste se naveličali matjaževanja?
 61 III|        okno, skoči na plano. ~-- Kaj si ti, o Milan, godec moj? ~
 62 III|         takrat njegovo srce. ~-- Kaj si ti, Milena, ki me kličeš
 63 III|          se je spomnil Ali paša, kaj je bil pijančevanja poglavitni
 64 III|       vprašam, čemu si prišel in kaj te je privedlo v ta moj
 65 III| poslednja ura. O povej, sporoči, kaj si že čisto pozabil name?
 66 III|        si že čisto pozabil name? Kaj je tako omahljiva ljubezen
 67 IV |      popivali črni pogrebci. ~-- Kaj so ti storili, o domovina? ~
 68 IV |               Hej, kam, Matijec, kaj me ne poznaš več? ~Kmet
 69 IV |         prestrašil. ~-- O botra, kaj me ne poznate več? Postojte
 70 IV |     življenja trudna. ~-- Botra, kaj me niste držali pri krstu
 71 IV |          krstu v svojem naročju? Kaj se niste tako lepo igrali
 72 IV |             O krčmar, sosed moj, kaj me tudi vi ne poznate več?
 73 IV |          boš mu našel groba. ~-- Kaj mu niste postavili na gomilo
 74 IV |        je zgodilo. Bog je hotel. Kaj še nisi slišal o Matjaževih
 75 IV |         na prag. ~-- Hej, sosed, kaj me ne poznaš več? Zelo si
 76 IV |           Popotnik je točil. ~-- Kaj ne bi lahko zmerom tako
 77 IV |        si ni upala na jezik. ~-- Kaj nas učiš, popotnik? Povej
 78 IV |       učiš, popotnik? Povej nam: kaj je treba storiti? ~Zasmejal
 79 IV |              Jaz pa vas vprašam: kaj me učite? Povejte mi: kaj
 80 IV |        kaj me učite? Povejte mi: kaj je treba storiti? ~Skozi
 81 IV |        same iz dna grešne noči. ~Kaj so se pogovarjali ob tisti
 82 IV |        so jokale tvoje lepe oči? Kaj nisi slišala moje pesmi
 83 IV |       nisi slišala moje pesmi in kaj ni bilo toliko vere v tvoji
 84 IV |      senožeti. ~-- Hej, tlačani, kaj ste se naveličali matjaževanja? ~
 85 IV |      ustnicah. ~-- Hej, tlačani, kaj ste se naveličali matjaževanja? ~
 86 V  |   bežečega ob tla. "Hej, tlačan, kaj si se naveličal matjaževanja?"
 87 V  | pozdravil. Zakaj Marko je vedel, kaj se spodobi. ~Romal je, romal;
 88 V  |         noben mu ni odzdravil. ~"Kaj tukaj si se udomil, o ujec
 89 V  |        hudo razsrdil. ~"O cigan, kaj tako si me ociganil? Glej,
 90 V  |     zlobnimi očmi: Hej, tlačani, kaj ste se naveličali matjaževanja? -- --
 91 V  |      postal pred njo. ~"O botra, kaj ne veste, kje je hiša moje
 92 V  |    mladost! Ti mladi, lepi fant, kaj ne bi malo stopil v mojo
 93 V  |         se tresle. ~"Teta Agata, kaj me ne poznate več?" ~Iztegnila
 94 V  |    prijazna in ljubezniva, da si kaj bolj prijaznega in ljubeznivega
 95 V  |       Agata se je prestrašila. ~"Kaj ti je o Marko, da gledaš
 96 V  |         da gledaš tako žalostno? Kaj ti ni več dobro pri meni,
 97 V  |        ti ni več dobro pri meni, kaj nimaš vsega dovolj, česar
 98 V  |        ti srce poželi? Povej mi, kaj želiš, da ti urno postrežem." ~
 99 V  |            ga je vprašal Marko. "Kaj se ti ne godi tako dobro,
100 V  |        teti Agati, tvoji materi? Kaj nimaš vsega dovolj: jedi
101 V  |     sijala na posteljo. ~"Marko, kaj te ni nič sram? Tako lepa,
102 V  |        je kipelo njegovo srce. ~"Kaj se mudim? Kaj še odlašam?" ~
103 V  |    njegovo srce. ~"Kaj se mudim? Kaj še odlašam?" ~Ozrl se je
104 V  |        Na durih je zapraskalo. ~"Kaj ne spiš, Marko?" ~"Kako
105 V  |          doline in ga je klical: Kaj se mudiš, kaj še odlašaš? ~"
106 V  |         je klical: Kaj se mudiš, kaj še odlašaš? ~"Tako pa zbogom,
107 VI |        bi že prišla božja dekla! Kaj bi molil? Še Bogu je zoprna
108 VI |        in dolgega časa porojena; kaj bi ga nadlegoval? Hudo je
109 VI |     povesil glavo. Sam ni vedel, kaj ga je zabolelo v srcu; ali
110 VI |       mladost? Kako sem te užil, kaj si mi rodila? Nerodovitna,
111 VI |          so mu tekle po licih. ~"Kaj si mi dalo, srce, za mojo
112 VI |          bi se nebo zvedrilo. -- Kaj je zdaj moj delež? Večna
113 VI |         srce. ~"Na pragu stojim; kaj bi čakal? Bog sam mi je
114 VI |          stoletjih se ni naspal. Kaj bi mi zameril, če ga ogovorim
115 VI |          Hej, ti hrabri vojščak, kaj sem ti storil, da me ne
116 VI |       storil, da me ne ogovoriš? Kaj se nisi še naspal, ko spiš
117 VI |     povejte mi, hrabri vojščaki, kaj vas je tako hudo omamil
118 VI | odzdravil prijaznemu pozdravilu. Kaj boste spali, kadar zatrobi
119 VI |          kadar zatrobi trobenta; kaj boste dremali, kadar pojezdi
120 VI |         bile trdno zatisnjene. ~"Kaj tudi ti, tudi ti si zaspal?"
121 VI |       pokleknil sredi dvorane. ~"Kaj bo z nami, o kralj Matjaž,
122 VI |           Pomisli, kralj Matjaž, kaj bi bilo, če bi Bog umrl!
123 VI |        dolgo spal, že tisoč let, kaj ne bi malo pogledal, kako
124 VI |        godec, hej, ti lepi fant, kaj pa se ti je sanjalo, da
125 VI |       nikoli ni mogel domisliti, kaj je bila skuhala devojka
126 VI |    povesil roke in je zajokal. ~"Kaj ti je, o Marko? Kaj si zajokal?"
127 VI |   zajokal. ~"Kaj ti je, o Marko? Kaj si zajokal?" so se začudili
128 VI |      ljubica, moja lepa devojka, kaj se mi je sanjalo snoči!