Part

  1 I  |            je v hišo in ni govoril z nikomer. Sedel je opoldne
  2 I  |       izbija, pijanost se preganja z vinom!" ~Tako je preudarjal
  3 I  |    mešetarje. Takoj se je pobratil z njimi in jih je napajal;
  4 I  |          je pred hišo in je skočil z voza, vrgel vajeti hlapcu
  5 I  |           ošvrknil parkrat pošteno z bičem, kakor se je pač spodobilo,
  6 I  |            levo!" ~Marko je skočil z voza in je krenil na desno.
  7 I  |   popolnoma zavedel svojih nadlog; z obema rokama se je prijel
  8 I  |            je pogledal proti durim z velikimi, zaspanimi očmi. ~"
  9 I  |            Marku naravnost v obraz z jeznimi očmi in ni izpregovoril
 10 I  |           Marko si je zakril obraz z rokami in je zajokal. Globoka
 11 I  |               Krčmar je pomežiknil z očmi in je zažvižgal natihoma. ~"
 12 I  |           mizi. ~"Kaj tako govoriš z mano? Kako pa si govoril
 13 I  |         mizo, nikogar ni pogledal, z nikomer ni govoril. In vsi,
 14 I  |       videli, so uganili: Konec je z njim, na obrazu se mu pozna! ~
 15 I  |       gledal, Marko, prej! Le hodi z Bogom, pa misli na plačilo!" ~
 16 II |        žalost: kakor list, ki pada z veje ob sončnem dnevu; trepeče
 17 II |        holma, iz mraku, stresel je z glavo in je zaprl okno. ~
 18 II |            izbi, razbijajo po podu z okornimi škornji, smejo
 19 II |        klobuk na čelo in je stopal z dolgimi koraki skozi vas.
 20 II |      porušil vihar, kakor da bi ga z britvijo obril in hiša je
 21 II |         nehvaležnostjo in je umrl. Z njim pa je umrla pravica
 22 II |           Marko; ali v sanjah, ali z bdečimi očmi. ~"Pa napoči
 23 II |              Prokleta!" ~Udaril je z vso močjo, da se je razškropila
 24 II |         kaplje trda prst. Suval je z nogami, da so letele kepe
 25 II |           Na cesto kaplje moj pot, z vetrom gre moja trudna sapa.
 26 II |           njegov obraz ves prsten, z lopato iz trde ilovice izklesan. ~
 27 II |           prijetne misli so prišle z njim. ~"Tam je cesta, dolga,
 28 II |            vzdihnil, ni zakašljal; z razprostrtimi rokami, belimi
 29 II |           vstal. Odpahnil je vrata z nogo in pozdravilo ga je
 30 II |        Marko je stresel nejevoljen z glavo. ~"No, zdaj kriči
 31 II |          zibalo. Marko je zamahnil z roko. ~"Čemu pa kričiš,
 32 II |          Bog mu daj večni pokoj!" ~Z urnimi koraki je stopal
 33 II |         drugega!" ~Zakril je obraz z rokami in se je bridko razjokal.
 34 II |        dvoje nadstropij, belo hišo z zelenimi okni. Če bi stopil
 35 III|        bogastev ni mogoče popisati z besedami. Hodil bi od jutra
 36 III|           njegova hiša, bel gradič z zelenimi okni. Tako je stala,
 37 III|     kmetiških kočah kakor duhovnik z lece. Če je šel človek po
 38 III|          bi bil zažugal takrat Bog z žveplenim in ognjenim dežjem,
 39 III|         prisojnem holmu bel gradič z zelenimi okni. Tam je slonel
 40 III|            je živel večen praznik. Z line je videl, kako so se
 41 III|         gledal proti nebu, tihemu, z belimi zvezdami posutemu.
 42 III|         godec moj? ~Poklical ga je z line sladàk glas in nikoli
 43 III|           težki stol ter se udaril z dlanjo po čelu s toliko
 44 III|            razuzdana, brezbožna in z vsemi grehi obložena, da
 45 III|           je zaklical ter je trčil z Ali pašo. ~-- O budalo pijano! --
 46 III|        baron Peter in se je udaril z dlanjo po čelu, nato pa
 47 III|            poznane silne ljubezni. Z opletajočimi koraki se je
 48 IV |            oblaki, že so se robili z rumenim zlatom. ~In popotnik
 49 IV |    prijatelj si bil in igral si se z mano, ko sem bil še paglavec.
 50 IV |          se niste tako lepo igrali z mano, ko sem bil še paglavec?
 51 IV |      besede. Popotnik se je oziral z začudenim in plahim pogledom
 52 IV |             Krčmar se je ozrl nanj z nezaupljivim pogledom. ~--
 53 IV |            do mize in zakril obraz z rokami. ~-- Zatorej, popotnik,
 54 IV |          pepelnica. Tako bo storil z ljudmi Antikrist: zapeljal
 55 IV |           holmu? Tisti beli gradič z zelenimi okni je dom Antikristov;
 56 IV |         Bog nekoč ne bo ozrl nanjo z usmiljenim očesom. Kesanje
 57 IV |            ostala, gorela je mirno z drobnim belim plamenom. ~
 58 IV |            Popotnik se je zasmejal z grohotom. ~-- Res, o krčmar,
 59 IV |      napolnilo zrak; privihralo je z vetrom, puhtelo je iz zemlje,
 60 IV |     postopači, v gosposkih cunjah, z zlatom in srebrom nakičeni.
 61 IV |         tulečo drhaljo, družijo se z njo, odpirajo ji duri in
 62 IV |           je je bil dotaknil ženin z nečisto roko in je uvenela
 63 IV |          pod nebom, združila se je z zvezdami in v vse lepši
 64 IV |        ljubezni, da bi čakala name z veselim srcem še na cerkvenem
 65 IV |            pogrebom, ko nisi hotel z mano pred oltar. Kje imaš
 66 IV |         nevesti, odpri vesele oči, z veselimi ustnicami pozdravi
 67 IV |        ovil Ali pašev gradič kakor z rdečim plaščem. Tu tam se
 68 IV |       vstal, si je obrisal ustnice z dlanjo, ozrl se je naokoli
 69 V  |        vprašal Marko in je dremal. Z zaspanimi očmi ni videl
 70 V  |      ahasver. Ziblje se ob palici, z dlanjo je bil zasenčil oči
 71 V  |           objel je popotnika kakor z žgočim, dušečim dimom, butil
 72 V  |           ležal tam človek. No Bog z njim in milost njegovi duši!
 73 V  |         sanj, in pozdravljal ga je z veselimi očmi, tudi gozd
 74 V  |         holmu, gledale so v dolino z velikimi, belimi, zlobnimi
 75 V  |          zavzdihnil ter se napotil z urnimi koraki iz doline
 76 V  |             udušeno, neobdelano in z osatom in plevelom porastlo.
 77 V  |           je bilo kamenje deževalo z neba, belo, ožgano kamenje,
 78 V  |         mojo izbo, da ti postrežem z latvico mleka? Saj si pač
 79 V  |        izbo; nato je pogrnila mizo z belim prtom, ki je dišal
 80 V  | popotniškega življenja. Oprl se je z žalostnim pogledom na harmoniko,
 81 V  |            če lenari po poklicu in z lahko vestjo, kako bi užival
 82 V  |            Marko pa je samo zmajal z glavo in ni odgovoril nič.
 83 V  |          pljuvati na pokopališču. ~Z žalostnimi, omeglelimi očmi
 84 V  |           bi se v ljubezni združil z njo; čakala je tam mati
 85 V  |           ključavnico, prihajal je z mesečino, ki je sijala na
 86 V  |          ki imaš bogastvo in si ga z zasmehom zalučil v jarek!
 87 V  |            ki sem te ostavil nekoč z veselim srcem, ti si iztegnila
 88 V  |     prižgal svečo, bi gorel plamen z mirnim plamenom. ~Nič ni
 89 V  |           dobroto!" ~Pol v sanjah, z iztegnjenimi rokami, strah
 90 V  |         zbogom!" ~Odpahnil je duri z nogo in je stopil v noč,
 91 V  |             Marko pa se je napotil z veselim korakom. Poslednjikrat
 92 VI |           romal Marko; prepeval je z vetrom, smejal se je plohi,
 93 VI |            ukajoč se je pogovarjal z gromom. Brez počitka je
 94 VI |           so tvoje velike dvorane, z dolgimi meči okrašene? Kje
 95 VI |          ga nosi veter in da ne bo z burjo na južno stran. Govori,
 96 VI |        župan, bahal bi se po cesti z dolgo pipo v ustih in sosedje
 97 VI |            bi se že bahal po cesti z dolgo pipo v ustih in sosedje
 98 VI |            je košček jasnega neba, z zvezdami posutega. ~Zaspal
 99 VI |            v brezdanjo globočino. ~Z odkrito glavo, plah in ponižen
100 VI |        visela svetilka, svetila je z mirnim, belim, mrtvim plamenom;
101 VI |        glavi je imel ogrsko čepico z dolgim peresom. Ob prestolu
102 VI |           globoko, klobuk je držal z obema rokama, kolena so
103 VI |          izpregovori!" je zaklical z žalostnim glasom in je pokleknil
104 VI |            sredi dvorane. ~"Kaj bo z nami, o kralj Matjaž, če
105 VI |           zajtrka si željan; pojdi z menoj!" ~Marko je vstal
106 VI |           bile uročene; strmele so z neizrečenim občudovanjem
107 VI |           Marko pa mu je odgovoril z zelo otožnim glasom. ~"Kamorkoli
108 VI |          Kamorkoli pojdete, pojdem z vami, ker moje srce ne pozna
109 VI |    Kjerkoli si odpočijete, počijem z vami, dokler mi ne zatisne
110 VI |        večno življenje in bo hodil z nama, kamorkoli naju bo
111 VI |                Marko se je poročil z lepo cigansko devojko in