Part

  1 I  |      jutra, do belega poldneva. ~Od začetka je bila družba tiha,
  2 I  |          šel mimo. ~Dolge so ure od jutra do poldneva, dolge
  3 I  |        se povrnil, ves še truden od dolge vožnje pa bi že na
  4 I  |    nikoli, izlila se je povodenj od črnega neba, kakor trstje
  5 I  |          polja pomendrana, kakor od tisočerih konjskih kopit,
  6 I  |  tisočerih konjskih kopit, kakor od silne vojske, prihrule izza
  7 I  |       oči pa so bile rdeče kakor od solza. ~Marko se je začudil. ~"
  8 I  |          so prišli kmalu mrazovi od severa, zapadel je zgoden
  9 I  |   zaklical Marko in se je tresel od strahu. ~Odprle so se bile
 10 I  |        Marko in je gorel v obraz od srda in sramu.  Natihem
 11 II |      svetu in zato so tako daleč od vasi. ~Legel je in je zaspal
 12 II |       roka božja; slišal je glas od holma, iz mraku, stresel
 13 II |         Močen, hladen veter piha od hriba, snopje pošumeva v
 14 II |         kmetje, vas je utihnila. Od očrnelega, lesenega stropa
 15 II |       ped se niso izgubile misli od ravne poti. ~"Ni umrl. Zapisano
 16 II |        Nikoli te ni oskrunil pot od mojega čela, ne vzdih iz
 17 II |         Marko, "in je ležal tako od rojstva in bo ležal do groba.
 18 II |         zori, ki se je dramila. ~Od daleč, iz srede vasi, iz
 19 II |           Zabliskalo se je silno od vzhoda do zahoda in kakor
 20 III|   nevajene, v glavi mi je šumelo od predpustnega plesa, pametna
 21 III|      tresem, zobje mi šklepečejo od strahu in mraza; a vrata
 22 III|    popisati z besedami. Hodil bi od jutra do večera, pa bi ne
 23 III|        njegove žitnice bogatejše od faraonovih, živine je imel
 24 III|           da se je grela v soncu od zore do mraka in se je razgledavala
 25 III|        so bili tako rodovitni in od Boga blagoslovljeni, da
 26 III|     streznili ter si pulili lase od žalosti in obupa. Ali paša,
 27 III|       Ameriko, ostali pa so bili od dolgega pijančevanja, od
 28 III|         od dolgega pijančevanja, od strahu in od kesanja tako
 29 III|       pijančevanja, od strahu in od kesanja tako oslabeli, da
 30 III|         in srce se mu je smejalo od objesti. Kolikor daleč mu
 31 III|     tesnobno zaljubljenost srca, od teh oči omamljenega. Če
 32 III|          je bilo, ki so zajokali od radosti in milobe. Tako
 33 III|       začul mehàk vzdih iz noči, od neba, kakor da bi bila zavzdihnila
 34 III|        tako bled tvoj obraz? ~-- Od ljubezni je bled in od koprnenja,
 35 III|           Od ljubezni je bled in od koprnenja, o Milena! ~--
 36 III|          je zajokalo. Roka daleč od roke, daleč ustnice od ustnic,
 37 III|     daleč od roke, daleč ustnice od ustnic, srce umira od koprnenja.
 38 III|    ustnice od ustnic, srce umira od koprnenja. Nikoli, o Milan,
 39 III|           ko bi ne spalo njegovo od groze osteklelo oko, romal
 40 III|     Baron Peter se je začudil in od čuda izpraznil na dušek
 41 III|        ni razločila njegova polt od bele obleke. Šivilje, ki
 42 III|         in njene oči, vse trudne od solza, so gledale proti
 43 III| prikazala čudovita podoba, kakor od Boga iz nebes poslana, da
 44 III|      Baron Peter je vstal, pijan od vina in od burno vzplapolale,
 45 III|          vstal, pijan od vina in od burno vzplapolale, nikoli
 46 III|      spogledali in so prebledeli od groze. ~-- -- -- -- -- ~ ~
 47 IV |           Srce se mu je stiskalo od čudne bolečine, od neznanega
 48 IV |      stiskalo od čudne bolečine, od neznanega strahu. Gledal
 49 IV |         umiralo tiho za goro. Le od daleč, tam od hriba, od
 50 IV |        za goro. Le od daleč, tam od hriba, od belega gradiča
 51 IV |          od daleč, tam od hriba, od belega gradiča se je glasilo
 52 IV |      bolj se mu je stisnilo srce od čudne žalosti. ~-- Kako,
 53 IV |        zasolzile se niso, izžete od trpljenja. ~-- Odkod prihajaš,
 54 IV |        Morda so se bili oglasili od daleč zvonki spomini na
 55 IV |        in brez križa, pozabljene od brezsrčnih sorodnikov. Kakor
 56 IV |         bolje nego v tej dolini, od Boga pozabljeni. -- Od nikoder
 57 IV |           od Boga pozabljeni. -- Od nikoder pesmi, ne smeha,
 58 IV |       kakor sključena, zgrbljena od starosti. Nikogar ni bilo
 59 IV |         krčilo srce in je kipelo od veselja in bridkosti in
 60 IV |     Silno snubcev se je oglasilo od vseh strani in iz vseh dežel,
 61 IV |         ki bi zakričala glasneje od bolečine. In našel je oči,
 62 IV |         in srca, ki so se parala od koprnenja in zavisti. ~--
 63 IV |       palica ni tvoja. Slabši si od živine v hlevu, ki ima krme
 64 IV |        se vozili v dolino svatje od vseh strani, gosposki svatje
 65 IV |          nenadoma za glavo večji od vseh in čuden hlad je dihal
 66 IV |      vseh in čuden hlad je dihal od njega, kakor da bi bil iz
 67 IV |        srce bi mu bilo oledenelo od groze. Zjutraj bi ga našli
 68 IV |   glasile pred starodavnimi časi od dežele do dežele in ki so
 69 IV |      pesmi so se glasile, ukanje od holma do holma; od holma
 70 IV |        ukanje od holma do holma; od holma do holma rdeči plameni
 71 IV |          oblak je prepregel nebo od izhoda do zahoda. In ko
 72 IV |        jarkih razgaljena trupla; od trupla do trupla so hodili
 73 IV |          čakal svoje neveste. In od grada se je spustila nebeška
 74 IV |    Povečerjaj in poslovi se lepo od očeta in ženina, da ne bo
 75 IV |         bova jezdila skozi gozd. Od grada pa se nikar nič ne
 76 IV |      spogledali in so prebledeli od groze. ~Neveste ni bilo
 77 V  |     videl. Še gozd, ki je gledal od daleč na te žalostne kraje,
 78 V  |  oprašeno, slepo, in čemerno. In od nikoder človeškega glasu. ~
 79 V  |        prišel sem v zakleto vas, od Boga kaznovano za veliki
 80 V  |        in oči so se ji zasolzile od radosti. ~"O blagor mi,
 81 V  |          Obolelo je njegovo srce od velikega koprnenja. Sel
 82 V  |          na izbiro: ne zapode me od nobenega praga; pijače kolikor
 83 V  |           Marko, ne izpustim te! Od solza bi oslepele moje oči
 84 V  |    Mrtvec je ležal preko doline, od izhoda do zahoda so segale
 85 VI |    znamenje, da mi srce ne oboli od žalosti in obupa!" ~Tako
 86 VI |    stisnilo in sam ni vedel, ali od sramu, ali od kesanja, ali
 87 VI |         vedel, ali od sramu, ali od kesanja, ali od pritajene,
 88 VI |       sramu, ali od kesanja, ali od pritajene, bolestne radosti. ~
 89 VI |     debla so bila prozorna kakor od stekla in skozi debla, skozi
 90 VI |    izglodala vanje tànke struge, od kamenitega stropa so kapale
 91 VI |     kaplje. ~Marko se je stresel od mraza. ~"Tako samotno je
 92 VI |      kaplje so padale brezglasno od stropa, kakor v brezdanjo
 93 VI |         po črnem zidu, kapala je od stropa. Ob stenah so sloneli
 94 VI |     doteknil njegove roke. Kakor od kamena je bila težka usnjena
 95 VI |        na kapljo je padala vanjo od črnega stropa. ~"Zaspali
 96 VI |          kakor da bi stresal kip od kamena: trd in nepremičen,
 97 VI |           Mrak je bil v dvorani; od stropa je visela svetilka,
 98 VI |           kolena so se mu tresla od spoštovanja in ponižnosti. ~"
 99 VI |        brade. Kamen, ki je kapal od stropa, je bil ovil s tanko,
100 VI |        kakor prvi dan, le truden od poti. Da bi mi že zatisnil
101 VI |        lepa devojka, in umrl bom od prežalostnega koprnenja...