Part

 1 I  |           kakor otrok. Samotna je bila izba, tiha, kakor gozd ob
 2 I  |         veter. In njegova duša je bila zmerom bolj samotna. ~Ko
 3 I  |          poldneva. ~Od začetka je bila družba tiha, resne so bile
 4 I  |          njegove!" ~Ali žalost ni bila globoka in tudi ne dolga.
 5 I  |         se ga je polotila žalost, bila pa je še manj globoka in
 6 I  |       hodil na polje! Lepa reč bi bila, da bi delal ponoči, podnevi
 7 I  |     vračal domov. Listnica res ni bila več rejena, pa tudi prazna
 8 I  |         rejena, pa tudi prazna ni bila. In dokler je bila v žepu
 9 I  |      prazna ni bila. In dokler je bila v žepu svetla krona, se
10 I  |         Marko v krčmo -- krčma je bila prazna. Stopil je na cesto --
11 I  |           je na cesto -- cesta je bila prazna. Dalje je šel Marko,
12 I  |          popival in kartal, da je bila žalost in sramota. Najprvo
13 I  |           nisi sejal! Pa če bi ti bila toča pobila devetindevetdeset
14 I  |  travnikom gozd -- kakor da bi mu bila povodenj odplavila svet.
15 I  |        kakor brez pameti. ~"To je bila moja hiša! Moj ded je bil
16 I  |        zemljica, mati! Tudi ti si bila moja nekoč." ~Marko si je
17 I  |     zajokal. Globoka in grenka je bila takrat bridkost v njegovem
18 I  |         vinu, toliko bolj živa je bila misel: "Naj bo že vse kakor
19 I  |          volje -- razjezila ga je bila žena, pa se je stresel nad
20 I  |         In ko je tako sklenil, je bila mahoma vsa žalost pri kraju.
21 I  |  premoženje vbogajme?" ~Pomlad je bila, Marko pa ni mislil, da
22 I  |           vse njegovo bogastvo je bila harmonika. Vzel je harmoniko,
23 II |           vas. Ubožna in pusta je bila vas, okna so gledala izpod
24 II |           pridelki, premajhna sta bila skedenj in kašča. V toliki
25 II |           sta se odela; hladna je bila noč. ~Zašumelo je v senu;
26 II |    zagrmelo zamolklo. Se težja je bila žalost v njegovem srcu. ~"
27 II |          In ko se je razjokal, je bila žalost rahlejša, kesanje
28 II |   zabobnelo je za gorami, spet je bila noč naokoli. Marko se je
29 III|          prestrašil. Gluha noč je bila. Spal sem v praznem hlevu
30 III|        njegove zemlje. Njegova so bila najbolj rodovitna polja,
31 III|           izpremenilo. ~Navada je bila, da so sedeli v krčmi samo
32 III|          je prikazal Ali paša, je bila vsa dolina, kakor da bi
33 III|        prasci in prepevali, da je bila žalost in sramota. Celo
34 III|          siromašne koče, ki bi ne bila njegova, ne kosca polja,
35 III|       pustil dušo, in še tista je bila vsa pegasta in zanemarjena
36 III|        pridigal župnik; cerkev je bila spet polna do vrat, kmetje
37 III|         njen obraz. Njena lica so bila bela in tako prečudno nežna,
38 III|           njena telesna lepota je bila lepota in dobrota njenega
39 III|       močna in koprnenja polna je bila njegova ljubezen, da so
40 III|        noči, od neba, kakor da bi bila zavzdihnila zvezda. ~Spleza
41 III|      opotekali okoli grada, da je bila sramota. Kmetje, ki so se
42 III|      pridejo čiste sanje. Belo je bila oblečena, ob životu so visele
43 III|        kar pod milim nebom. To je bila svojat, tako razuzdana,
44 IV | daljnodaljnih dežel; obleka mu je bila vsa razcapana in nerodno
45 IV |           žalostno pokopališče je bila vsa vas. Polurazpale koče
46 IV |        pogledom in mrzla groza je bila v njegovem srcu. ~Dospel
47 IV |         ni bilo na pragu, veža je bila temna; skozi ubita okna
48 IV |          v veliko izbo in izba je bila prazna in tiha. Popotnik
49 IV |           je že sonce in blizu je bila noč; popotnik je pomislil
50 IV |           in razbojniško, lica so bila siva in trda, kakor iz kamna
51 IV |           rumenkasti svetlobi sta bila obadva čudno mrtvaška. Zunaj
52 IV |         grešnikov! Razuzdanost je bila takrat velika v tej dolini
53 IV |           je stopil k lini, ki je bila tako ozka, da je komaj vteknil
54 IV |     njegovo srce. Tako proseča je bila pesem, tako iz ranjene duše
55 IV |     ziblje živa v soncu! Tvoja je bila. Glej to belo hišo ob cesti,
56 IV |        zdaj in žalostno! Tvoja je bila nekoč. Vzemi popotno palico,
57 IV |         in brez strahu. Pisana je bila sodba in podkrižal jo je;
58 IV |      svetil na holmu. Vsa okna so bila razsvetljena, bele luči
59 IV |          se je in same radosti je bila polna. Kdor jo je slišal,
60 IV |           prostora. Tako daleč je bila pesem in tako blizu je bil
61 V  |      spominu na nevihto, ki mu je bila razmršila kuštravo glavo.
62 V  |      Prišel je Marko v vas, ki je bila vsa tiha in neprijazna.
63 V  |   preimenitni dnevi, tudi meni bi bila napočila lepa doba Matjaževa.
64 V  |           smilil starec, ki ga je bila spravila starost ob pamet. ~
65 V  |           so bile zaprte, okna so bila zagrnjena; pred pragom je
66 V  |           moje oči." ~Obšla ga je bila resnična in globoka utrujenost,
67 V  |    ugasnilo brez sledu. ~Dobra je bila kava, še boljši je bil masleni
68 V  |       masleni kruh, teta Agata je bila prijazna in ljubezniva,
69 V  |           in belota njenih lic je bila mrtvaška belota. ~"Lepo
70 V  |  premislil svoje življenje. To je bila tista slovesna ura, ko je
71 V  |         roke in tudi lica še niso bila čisto splahnela, a že se
72 V  |          sijajna bela mesečina je bila razlita po nebu. ~"Lepo
73 VI |           gost! Tako debela so že bila moja lica in tudi moje srce
74 VI |         dlani in velika žalost je bila na njegovem obrazu. ~"Bog
75 VI |           je bilo kesanje, ali je bila pritajena, bolestna radost.
76 VI |         koprnečimi očmi; dolga je bila pač pot, dolga starcu; preko
77 VI |        prodal. Prostrana polja so bila moja, bujne senožeti; prikupil
78 VI |           na čudno pot. Noč se je bila nenadoma zjasnila, bukova
79 VI |         zjasnila, bukova debla so bila prozorna kakor od stekla
80 VI |         ker se mu je mudilo in je bila pot uglajena pred njim.
81 VI |         ni upal dalje; votlina je bila temna, iz velike daljave
82 VI |           sive stene; vlaga si je bila izglodala vanje tànke struge,
83 VI |         dolge sulice. Podobna sta bila natanko tistim rimskim vojščakom,
84 VI |         tako rjava in bradata sta bila v obraz. ~Marko se je spodobno
85 VI |        Marko v dvorano. Velika je bila in prazna, vlaga je curljala
86 VI |         na belem konju? Velika je bila vaša hrabrost, še večja
87 VI |          roke. Kakor od kamena je bila težka usnjena rokavica;
88 VI |      rokavica; v hrbet na roki je bila izdolbena globoka okrogla
89 VI |           tla ukopan; vlaga ga je bila pokrila po obrazu, plašču
90 VI |      dvoje oprodov; gologlava sta bila in rdeče oblečena, svetli
91 VI |           mogel domisliti, kaj je bila skuhala devojka tisto jutro.
92 VI |          tisto jutro. Hrana mu je bila ljubezen, njena lepota močna
93 VI |           iskal, in tako blizu si bila!" ~Vse se je zjasnilo v