Part

 1 I  |      gozd ob poletnem poldnevu, ko se ne gane veter. In njegova
 2 I  |      bila zmerom bolj samotna. ~Ko je minilo sedem dni, je
 3 I  |         več in tudi v srcu ne. ~Ko je izpraznil Marko deseti
 4 I  |         in še vso noč do jutra. Ko se je zdramil, ga je bolela
 5 I  |  prespal ves dan!" je zaklical, ko se je zdramil. "Drugi so
 6 I  |         s polja. ~"Kaj bi zdaj, ko je že mrak?" je pomislil
 7 I  |        bi se malo ne razvedril, ko mi je umrl oče?" ~Ni še
 8 I  |     ravni. Mudilo še mu je pač. Ko je dospel v mesto, je stopil
 9 I  |         bilo prijetno pri srcu, ko je čutil na prsih debelo
10 I  |         bi se vračal zdaj domu, ko je že noč?" je pomislil. "
11 I  |        je in žvižgal je veselo, ko se je vračal domov. Listnica
12 I  |        vse berače in popotnike. Ko se je nagnil večer, je slekel
13 I  |   kljuseti?" je zaklical jezno, ko sta stopala konja počasi
14 I  |       vsemu svetu v pohujšanje; ko se je napotil k polnočnici,
15 I  | premoženje je harmonika... ~Ali ko se je zbudil, ni mislil
16 I  |     enkrat stopim k njemu!" ~In ko je tako sklenil, je bila
17 II |          O Marko, kje boš spal? Ko je že hlad in se mrači v
18 II |  spomnil, kako lep je bil gozd, ko je romal v njegovi senci,
19 II |       hlapec. ~"Takrat je bilo, ko je kraljeval kralj Matjaž
20 II |        se povrnejo časi, Marko, ko boš držal roke križem in
21 II |       sanj in ves potrt je bil. Ko se je napotil na polje,
22 II |        se mi tako lepo smejala, ko sem se vračal iz krčme in
23 II |        bi ne bilo v mojem srcu, ko je še tak mlado?" ~In je
24 II |        prokleta! Prokleta!" ~In ko se je vračal o mraku, je
25 II |      pod pazduho. Zažvižgal je, ko je šel mimo okna in je pogledal
26 II |    starec, pa ne da bi bil šel, ko je bil čas." ~"Marko !" ~
27 II |       se je bridko razjokal. In ko se je razjokal, je bila
28 III|      dajal odvezo. Postelji si, ko si truden in pripoveduj." ~
29 III|         nego svetopisemski Job, ko mu je bil Bog povrnil zdravje.
30 III|       ne pijanci. Tako je bilo, ko je prišel v deželo Ali paša,
31 III| Pripovedoval je o tistih časih, ko je kmet držal roke križem
32 III|       je prišla nezadovoljnost. Ko jim je govoril prekanjeni
33 III|    pijančevanju, je prišla ura, ko so se streznili ter si pulili
34 III|     povabil v svoj beli gradič. Ko so zvečer zažarela okna
35 III|    belimi zvezdami posutemu. In ko gleda in zdihuje, se mu
36 III|    krono. Kako bi ne bil vesel, ko sem zadobil nocoj najlepše
37 III|       na tla in se je razjokal. Ko se je najokal, je zagodel
38 III|       lepa hčerka in bi ponoči, ko bi ne spalo njegovo od groze
39 III|        hčerke, izbirati ženina. Ko se je tako domislil v svoji
40 III|    neljubljenemu ti pa odlašaš! Ko bi vedel, kako te pričakuje
41 IV |    Globoko mu je klonila glava, ko se je oziral po dolini in
42 IV |      bil in igral si se z mano, ko sem bil še paglavec. Zelo
43 IV |        tako lepo igrali z mano, ko sem bil še paglavec? Kako
44 IV |   merico sem izpraznil pri vas, ko sem bil še paglavec in vaš
45 IV |       tej sramoti in bridkosti, ko skoro sam ne vem, kako se
46 IV |      slišal o Matjaževih časih, ko je držal kmet roke križem
47 IV |        paša nas je upijanil; in ko smo ležali pijani, nas je
48 IV |         je bilo ob tistem času, ko so se vozili v dolino svatje
49 IV |      polja in moje senožeti in, ko sem se zdramil, me je uklenil
50 IV |        gluhi noči niso zaupale, ko so se bile porodile same
51 IV |         v kmetiške koče Ponoči, ko spe vsi krščanski, Bogu
52 IV |         od izhoda do zahoda. In ko je zasijala rdeča zarja,
53 IV |           To je bilo tisto noč, ko se je oglasila glasneje
54 IV |      prihajaš, dragi moj godec! Ko bi videl, kako so že vsa
55 IV |    požirke in njegovo smrčanje, ko je zaspal pod mizo. Povej
56 IV |      bil šel za mojim pogrebom, ko nisi hotel z mano pred oltar.
57 IV |        odeni, da ti ne bo mraz, ko bova jezdila skozi gozd.
58 IV |     Tako se je smejal Ali paša, ko je slonel na lini in gledal
59 IV |         paša in tudi slišal ni, ko je govoril popotnik. ~--
60 IV |      Ali paša in tudi čutil ni, ko se mu je odprl na čelu nenadoma
61 IV |     požiral, da se Bogu usmili. Ko je vstal, si je obrisal
62 V  |        Marko s polspečimi očmi, ko se je zazibal, visoka črna
63 V  |    zatonil. ~Marko je zaspal in ko se je zdramil, je sijalo
64 V  |       je svetilo sonce v obraz, ko je stopal v dolino. Vesel
65 V  |         potožil Marko natihoma, ko je bil truden. "Rad si odpočije
66 V  |     plah in potrt je bil Marko, ko je stopal v vas. Hiše prazne,
67 V  |      oči." ~Starec je gledal in ko se ga je nagledal, je šel
68 V  |         pomislil in je zaspal. ~Ko se je zbudil, se je kadila
69 V  |      belega kruha, ne svinjine. Ko sediš pred mano, se mi zdi,
70 V  |      človek; zakaj bi ne ostal, ko sem truden?" ~Tako je legla
71 V  |        čemerni in so se čudili, ko je šla mimo mladost; stali
72 V  |        bila tista slovesna ura, ko je ugledal Marko svoje srce
73 V  |         sem nocoj, ne v sanjah, ko je govoril moj bratranec,
74 V  |        kakor se je godilo tebi, ko si bil še popotnik in godec.
75 V  |         je segala v njeno srce, ko je slišala Markove globoke
76 V  |        žulji na njenih kolenih, ko je prosila, drsala za njim,
77 V  |         brez žalosti in zaukaj, ko bo zajokala naglas tvoja
78 V  |       Kako bi spal, teta Agata, ko je tako lepa noč zunaj in
79 V  |       je tako lepa noč zunaj in ko je tako bolno moje srce!" ~
80 V  |     Matjaža! -- Spoznal sem te, ko sem ugledal tvoj razorani,
81 V  |         ni se mu storilo inako, ko se je ozrl še poslednjikrat
82 VI |   osleparil, ti prešerni veter, ko si potrkal na okno ter mi
83 VI |         iskal? Se kamen ve kam, ko se zakotali v dolino, še
84 VI |        kam si se bilo namerilo, ko si tako zaukalo? Zdaj govori,
85 VI |      tako zaukalo? Zdaj govori, ko sem ti vse zaupal in sem
86 VI |   posutega. ~Zaspal je Marko in ko je zaspal, se je napotil
87 VI |       če nisem prišel prepozno, ko sem se klatil brez potrebe
88 VI |  potrebe tako dolgo po svetu." ~Ko je stal in ugibal, so se
89 VI |          Kaj se nisi še naspal, ko spiš že tisoč let? Boga
90 VI |        ob meče in dolge sulice. Ko je vstopil Marko, se ni
91 VI |          kako bi ne bil otožen, ko sem ugledal tvoje oči? Tvoje