| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] jasne 1 jasnem 1 jaz 44 je 1477 jeca 1 jecal 1 jecljajoce 1 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 1477 je 933 in 497 se 291 jernej | Ivan Cankar Hlapec Jernej in njegova pravica IntraText - Concordances je |
Part
1 I | vam pripovedujem, kakor se je po resnici vršila z vsemi 2 I | glave, zakaj vzdignilo se je na hribu in je stopilo v 3 I | vzdignilo se je na hribu in je stopilo v dolino kakor črna 4 I | smrt. Velika in tiha senca je stopila v dolino: glava 5 I | daj nebesa, blag človek je bil. Zvon je odzvonil, župnik 6 I | blag človek je bil. Zvon je odzvonil, župnik se je preoblekel, 7 I | Zvon je odzvonil, župnik se je preoblekel, pogrebci so 8 I | dolg, star in siv, kakor je bil, je sedel na klop pod 9 I | star in siv, kakor je bil, je sedel na klop pod oknom; 10 I | klop pod oknom; otrl si je čelo z rdečim robcem in 11 I | čelo z rdečim robcem in je zavzdihnil. ~"Vsi pojdemo; 12 I | stopil v njegovo gaz!" ~Pa je rekel mladi Sitar: ~"No, 13 I | ošabno, kakor gospodar! Kdo je dedoval, ti ali jaz? Prvo 14 I | prvi nisi!" ~Jernej se je veselo nasmehnil in je veselo 15 I | se je veselo nasmehnil in je veselo pogledal. ~"Zmerom 16 I | vino, solze babam!" ~In je točil in je vzdignil kozarec, 17 I | babam!" ~In je točil in je vzdignil kozarec, toda nihče 18 I | vzdignil z njim. ~Jernej je postavil kozarec na mizo, 19 I | na mizo, še preden se ga je dotaknil z ustnicami. Gledal 20 I | dotaknil z ustnicami. Gledal je osupel gospodarja in družino 21 I | gospodarja in družino in je videl same čemerne obraze. ~" 22 I | obraze. ~"No, kaj?" ~Leglo mu je na srce kakor težek mraz. 23 I | bi me ukanili?" ~Sitar pa je rekel: ~"Ne zmerjaj na, 24 I | si pijan!" ~Trikrat se je ozrl Jernej po družini, 25 I | od obraza do obraza; nato je prijel kozarec in je izlil 26 I | nato je prijel kozarec in je izlil vino v steklenico; 27 I | steklenico; počasi in dolgo je izlival, ker se mu je roka 28 I | dolgo je izlival, ker se mu je roka tresla. Nato je vstal, 29 I | mu je roka tresla. Nato je vstal, pa odkril se je in 30 I | Nato je vstal, pa odkril se je in je držal klobuk z obema 31 I | vstal, pa odkril se je in je držal klobuk z obema rokama. 32 I | rokama. Dolg in upognjen je bil, ko je stal za mizo; 33 I | Dolg in upognjen je bil, ko je stal za mizo; kakor je bil 34 I | ko je stal za mizo; kakor je bil upognjen, se je s sivo 35 I | kakor je bil upognjen, se je s sivo glavo skoraj dotikal 36 I | začrnelega trama na stropu; stal je tam, lica zgrbljana, zagorela, 37 I | hlapcu, da bi razdiral, kar je ustanovil gospodar!" ~Mladi 38 I | Mladi Sitar, nagel človek, je zardel od srda. ~"Ni nam 39 I | gospodarjev gospodar!" je rekla Sitarica. ~"Narobe 40 I | škornje ob gospodarjev hrbet!" je rekla tašča. ~"Narobe voz, 41 I | hlapec pa drži vajeti!" je rekel svak. ~"Narobe kmetija, 42 I | hlapec v senci ščeperi!" je rekel sosed. ~In ko so rekli, 43 I | sosed. ~In ko so rekli, se je Jernej še enkrat priklonil. ~" 44 I | enkrat priklonil. ~"Pametno je, kakor ste povedali, in 45 I | življenje brez greha!" Tako je rekel hlapec Jernej in je 46 I | je rekel hlapec Jernej in je pljunil na prag in je šel. ~ 47 I | in je pljunil na prag in je šel. ~ 48 II | II ~Šel je naravnost po stezi čez polje, 49 II | polje, ob potoku, ki se je skoraj usahel gubil v belem 50 II | belem pesku. Vroč in tih dan je bil v maju; blizu je bila 51 II | dan je bil v maju; blizu je bila prezgodnja nevihta, 52 II | tam že za zeleno goro; vse je molčalo na loki, na polju, 53 II | loki, na polju, zemlja se je bala nezgode in si ni upala 54 II | si ni upala dihati. ~Ko je ugledal Jernej od daleč, 55 II | skedenj in kaščo, se mu je storilo težko pri srcu. 56 II | glejte, ljudje božji, hiša mu je podobna, kakor brat bratu, 57 II | brat bratu, in ljubezen je med njima. In kadar pojde 58 II | po bratu in bolj, kakor je nekoč jokal po materi. ~ 59 II | jokal po materi. ~Jerneju se je zazdelo, da ga tista okna 60 II | pozdravljala zmerom; in da je na hiši, na vsem belem domu, 61 II | bridkost vdove. ~Bridkost pa je podobna zrnu, ki rodi tisočeren 62 II | soka. In komaj užaljeno, je bilo srce Jerneju takoj 63 II | starcu? Zakaj si naredil, da je osramočen in potrt na zimo, 64 II | na polje ni pogledal; šel je v hlev in je legel na steljo. 65 II | pogledal; šel je v hlev in je legel na steljo. Tam je 66 II | je legel na steljo. Tam je mislil take misli, kakršnih 67 II | Štirideset let bo, tako je mislil, štirideset in nič 68 II | prestopil ta prag. Bajta je bila takrat, čemerna in 69 II | takrat, čemerna in ubožna, da je bilo gospodarja sram in 70 II | gospodarja sram in hlapca. Pa je tekel pot v potokih, pa 71 II | pa smo postavili dom, da je ženskam veselje, moškim 72 II | veselje, moškim čast. Kdo ga je postavil? Vsi so pomrli, 73 II | polje gleda naš dom. Kdo je obdelal to prostrano polje. 74 II | prostrano polje. kdo ga je razširil? Vsi so pomrli, 75 II | prečudno: štirideset let je rodila jablan, vrtu čast 76 II | prečudno: štirideset let je robotal, da bi postavil 77 II | postavil dom, s svojim potom je pognojil polje in senožet; 78 II | polje in senožet; in ko je dom stal, ko sta bila rodovitna 79 II | in si baše pipo!... ~Tako je mislil Jernej in je vstal, 80 II | Tako je mislil Jernej in je vstal, otepel si je steljo 81 II | Jernej in je vstal, otepel si je steljo s črne pogrebne suknje 82 II | črne pogrebne suknje in se je napotil v hišo. Tam si je 83 II | je napotil v hišo. Tam si je slekel suknjo, zlezel je 84 II | je slekel suknjo, zlezel je na zapeček ter si je nabasal 85 II | zlezel je na zapeček ter si je nabasal pipo. Čudoma je 86 II | je nabasal pipo. Čudoma je minila vsa potrtost: smehljal 87 II | vsa potrtost: smehljal se je in oči so mežikale pod košatimi 88 II | košatimi obrvmi. ~Prišla je dekla v hišo. ~"Dobro se 89 II | se ti godi, Jernej! Dan je zunaj, vsi so na polju, 90 II | sediš na zapečku!" ~Jernej je vzel pipo iz ust in je nagubančil 91 II | Jernej je vzel pipo iz ust in je nagubančil čelo. ~"Poberi 92 II | Komu ukazuješ?" ~Dekla je zaloputnila duri. ~"Kaj 93 II | zaloputnila duri. ~"Kaj jo je zbodlo, ženščuro?" se je 94 II | je zbodlo, ženščuro?" se je začudil Jernej. ~Pod večer, 95 II | Jernej. ~Pod večer, ko se je nebo pooblačilo, so se odprle 96 II | duri na stežaj. Na pragu je stal Sitar, majal se je 97 II | je stal Sitar, majal se je nekoliko, postrani mu je 98 II | je nekoliko, postrani mu je visel klobuk na uho. Jernej 99 II | visel klobuk na uho. Jernej je gledal nejevoljno, ni vzel 100 II | vzel pipe iz ust. ~"Kdo je prišel?" je zaklical Sitar. ~ 101 II | iz ust. ~"Kdo je prišel?" je zaklical Sitar. ~Jernej 102 II | zaklical Sitar. ~Jernej je molčal. ~"Kdo je prišel, 103 II | Jernej je molčal. ~"Kdo je prišel, vprašam?" ~Počasi 104 II | prišel, vprašam?" ~Počasi je vzel Jernej pipo iz ust 105 II | Jernej pipo iz ust in se je nasmehnil. ~Lepo si se napil 106 II | S težkim korakom, da se je stresel pod, je stopil Sitar 107 II | korakom, da se je stresel pod, je stopil Sitar v izbo. ~"Koga 108 II | goniš spat, hlapec? Kdo je pijan, hlapec?" ~Jernej 109 II | pijan, hlapec?" ~Jernej je mirno sedel in mirno govoril, 110 II | ker si pijan!" ~Osupnil je Sitar, nato pa so se mu 111 II | napele žile na čelu, vrgel je klobuk na tla in je kričal. ~" 112 II | vrgel je klobuk na tla in je kričal. ~"Molči, hlapec! 113 II | pokopal! Dol!" ~Jernej se je smehljal in je stopil počasi 114 II | Jernej se je smehljal in je stopil počasi z zapečka; 115 II | Še prideš do počitka!" se je smehljal Jernej. ~Malo je 116 II | je smehljal Jernej. ~Malo je omahnil, malo se je opotekel, 117 II | Malo je omahnil, malo se je opotekel, ko je lezel Sitar 118 II | malo se je opotekel, ko je lezel Sitar na zapeček; 119 II | Sitar na zapeček; prilezel je, sedel je široko, prešerno 120 II | zapeček; prilezel je, sedel je široko, prešerno se je naslonil. ~" 121 II | sedel je široko, prešerno se je naslonil. ~"Sezuj mi škornje!" 122 II | naslonil. ~"Sezuj mi škornje!" je ukazal Sitar. ~Jernej ni 123 II | ni nič odgovoril, sedel je na klop in si je palil pipo, 124 II | sedel je na klop in si je palil pipo, ki mu je bila 125 II | si je palil pipo, ki mu je bila ugasnila. ~"Sezuj mi 126 II | še ni minila norčavost?" je rekel Jernej počasi in je 127 II | je rekel Jernej počasi in je puhnil dim. "Še diši po 128 II | rajši in moli nocoj!" ~In je sam pokleknil pred razpelo. 129 II | pokleknil pred razpelo. Gospodar je gledal mrko, prižgal si 130 II | gledal mrko, prižgal si je pipo, pljuval je preko izbe 131 II | prižgal si je pipo, pljuval je preko izbe in je molčal, 132 II | pljuval je preko izbe in je molčal, dokler ni Jernej 133 II | Jernej odmolil. Jernej pa je vstal, gledal je v tla in 134 II | Jernej pa je vstal, gledal je v tla in je prijel za kljuko, 135 II | vstal, gledal je v tla in je prijel za kljuko, da bi 136 II | kljuko, da bi šel. ~"Jernej!" je vzkliknil Sitar. ~Jernej 137 II | vzkliknil Sitar. ~Jernej je stal pred durmi in je držal 138 II | Jernej je stal pred durmi in je držal za kljuko. ~"Da ti 139 II | Da ti povem, Jernej!" je govoril Sitar hitro in pipa 140 II | Sitar hitro in pipa se mu je tresla v roki. "Da ti povem - 141 II | Preko vsega obraza se je zasmejal Jernej in veselo 142 II | zasmejal Jernej in veselo je mežikal z očmi. ~"A?" ~Sitar 143 II | mežikal z očmi. ~"A?" ~Sitar je udaril s škornjem ob klop. ~" 144 II | hiši opravil!" ~Takrat se je zablisnilo iz črnih nebes, 145 II | iz črnih nebes, zabobnelo je od daleč. Jernej se je odkril 146 II | zabobnelo je od daleč. Jernej se je odkril in se je pokrižal. ~" 147 II | Jernej se je odkril in se je pokrižal. ~"Bog nas varuj 148 II | in svojemu patronu!" ~In je odprl duri in je šel na 149 II | patronu!" ~In je odprl duri in je šel na hlev: tam je legel 150 II | duri in je šel na hlev: tam je legel v seno in je zaspal 151 II | tam je legel v seno in je zaspal truden; vse hude 152 III | utolažen obraz, tako se je zasmejalo rosno jutro iz 153 III | jutro iz nevihte. ~Jernej je stopil na prag, šel je okoli 154 III | Jernej je stopil na prag, šel je okoli hleva in se je napotil, 155 III | šel je okoli hleva in se je napotil, da bi pogledal 156 III | pogledal na polje. Takrat je odprl Sitar okno, ozrl se 157 III | odprl Sitar okno, ozrl se je z zaspanim obrazom, kuštrav 158 III | kuštrav in čemeren; in je ugledal dolgega Jerneja, 159 III | ugledal dolgega Jerneja, ki se je bil nameril na polje. ~" 160 III | polje. ~"Kam?" Počasi se je okrenil Jernej. ~"Na polje!" ~" 161 III | boli!" ~"Na čigavo polje?" je zaklical gospodar in kri 162 III | zaklical gospodar in kri mu je bušila v lica. ~"Na naše 163 III | lica. ~"Na naše polje!" je odgovoril Jernej in je stal 164 III | je odgovoril Jernej in je stal ob razoru miren, upognjen, 165 III | pravi: naše polje?" ~Čelo se je nagubančilo Jerneju; celo 166 III | v njegova zgrbljena lica je šinila kri. ~"To se pravi: 167 III | moje polje!" ~Obstrmel je Sitar, odprl je usta, gledal 168 III | Obstrmel je Sitar, odprl je usta, gledal je z velikimi, 169 III | Sitar, odprl je usta, gledal je z velikimi, izbuljenimi 170 III | izbuljenimi očmi. ~"Zbledlo se ti je, starec!" ~Jernej se je 171 III | je, starec!" ~Jernej se je okrenil in je šel po razoru 172 III | Jernej se je okrenil in je šel po razoru v polje. Dolgo 173 III | po razoru v polje. Dolgo je gledal Sitar za njim, nato 174 III | gledal Sitar za njim, nato se je oblekel in je šel na polje 175 III | njim, nato se je oblekel in je šel na polje v drugo stran, 176 III | s samim srcem, kadar ga je strah in se mu kdo tiho 177 III | za hrbtom... ~Jernej se je vrnil v hišo, ko je bila 178 III | Jernej se je vrnil v hišo, ko je bila južina že na mizi. 179 III | južina že na mizi. Postal je osupel pred durmi, namršil 180 III | osupel pred durmi, namršil je obrvi, ozrl se je po gospodarju, 181 III | namršil je obrvi, ozrl se je po gospodarju, po družini. 182 III | so te klicali sosedovi?" je odgovoril Sitar. Družina 183 III | odgovoril Sitar. Družina se je zasmejala. ~"Kaj ragljate, 184 III | ragljate, hlapci in dekle? Kaj je Kurent stopil v hišo?" ~ 185 III | stopil v hišo?" ~Jerneju se je tresel glas od srda in od 186 III | nepoznane bridkosti. ~Pa se je oglasila Sitarica in bolj 187 III | zbadljiva nego prijazna je bila njena beseda. ~"Ali 188 III | slišal sinoči? Gospodar ti je odpovedal! Ampak če je lačen, 189 III | ti je odpovedal! Ampak če je lačen, prinesi mu žlico; 190 III | prag, kaj šele hlapca, ki je delal pri hiši in jedel 191 III | in jedel z nami!" ~Dekla je šla in položila žlico na 192 III | Kaj stojiš in gledaš?" je vprašal gospodar in se ni 193 III | pa srečo na pot!" ~Jernej je strmel, nič ni odgovoril. 194 III | nič ni odgovoril. tedaj je vrgel Sitar žlico na mizo 195 III | vrgel Sitar žlico na mizo in je vstal. ~"Kaj so ti oglušela 196 III | oglušela stara ušesa, kaj ti je zvodenela stara pamet? Ali 197 III | gospodarja drugod - velik je svet in dolge noge imaš! 198 III | zašibila kolena; tudi beseda mu je bila tiha in počasna, glas 199 III | pleča in pojdi od hiše? Kako je v tej besedi božja pamet 200 III | Ti gospodari zdaj, tvoja je hiša, tvoja senožet, tvoje 201 III | polje - vse to vzemi, kar je vzraslo tako čudežno iz 202 III | krvi in iz mojega potu, da je zdaj moj život upognjen 203 III | dopadljivo in ljudem!" ~Sitar se je okrenil, z veselim pogledom 204 III | okrenil, z veselim pogledom se je ozrl po družini. ~"Ljudje 205 III | predenj?" ~Krohotoma se je zasmejala družina. ~In se 206 III | zasmejala družina. ~In se je okrenil k Jerneju, gledal 207 III | okrenil k Jerneju, gledal mu je dolgo v obraz, nato je izpregovoril: ~" 208 III | mu je dolgo v obraz, nato je izpregovoril: ~"Kaj misliš, 209 III | slabe volje? Ali pa da se mi je na sedmini zahotelo komedij 210 III | zahotelo komedij in burk? Tako je, hlapec: potrla me je smrt 211 III | Tako je, hlapec: potrla me je smrt očetova, ampak tehtnica 212 III | očetova, ampak tehtnica je bila pravična, poleg bridkosti 213 III | pravična, poleg bridkosti je bila tolažba. Nikoli nisem 214 III | sem bil, poleg pastirjeve je ležala moja žlica. Ti, hlapec, 215 III | sem sladkost... Vam vsem je bil gospodarjev gospodar, 216 III | duri na stežaj!" ~Pastir je šel in je odprl duri na 217 III | stežaj!" ~Pastir je šel in je odprl duri na stežaj, Jernej 218 III | bog! Gani se!" ~Jernej se je vzbudil kakor iz hudih sanj; 219 III | nič bridko, nasmehnil se je. ~Sitar, Bog je naredil 220 III | nasmehnil se je. ~Sitar, Bog je naredil postave, ti jih 221 III | ne boš premaknil! Pot, ki je kanil s tvojega čela, je 222 III | je kanil s tvojega čela, je tvoj - to je postava! Ne 223 III | tvojega čela, je tvoj - to je postava! Ne bom prosil postelje, 224 III | kruhu, nič ne bom prosil! To je postava in pravica. Vi pa 225 III | njegov očenaš; usmiljen je, brez zlobe - zakaj njegova 226 III | brez zlobe - zakaj njegova je pravica in postava!" ~Tako 227 III | pravica in postava!" ~Tako je govoril Jernej. Teman pa 228 III | govoril Jernej. Teman pa je bil Sitarjev obraz, njegova 229 III | Sitarjev obraz, njegova beseda je bila hitra in osorna, mrko 230 III | bila hitra in osorna, mrko je gledala družina. ~"Pojdi 231 III | prerekanja; odprte so duri, nizek je prag!" ~Še se je ozrl Jernej, 232 III | nizek je prag!" ~Še se je ozrl Jernej, dolgo se je 233 III | je ozrl Jernej, dolgo se je oziral, ni srečal pogleda, 234 III | rekel zbogom. In hudo se je storilo Jerneju. ~"Svatujte, 235 III | ljubi moji! Odprta vam je hiša, odprt vam je hram 236 III | Odprta vam je hiša, odprt vam je hram in tudi kašča vam je 237 III | je hram in tudi kašča vam je na stežaj odprta. Jemljite 238 III | krščansko usmiljenje!" ~Rekel je in je šel. ~ 239 III | usmiljenje!" ~Rekel je in je šel. ~ 240 IV | IV ~Napotil se je k županu, ki je bil krčmar 241 IV | Napotil se je k županu, ki je bil krčmar v Dolini. Spotoma 242 IV | krčmar v Dolini. Spotoma je srečal človeka, ki ni bil 243 IV | študent, ne hlapec; oblečen je bil v črno, nosil je brado, 244 IV | oblečen je bil v črno, nosil je brado, vedel je to in ono, 245 IV | črno, nosil je brado, vedel je to in ono, drugače pa je 246 IV | je to in ono, drugače pa je bil malopriden človek, ki 247 IV | doma ne ljudi; prikazal se je časih, ker je bil rojen 248 IV | prikazal se je časih, ker je bil rojen na Betajnovi, 249 IV | bil rojen na Betajnovi, pa je nenadoma izginil bogvedi 250 IV | Povprašam ga, nevernika!" je pomislil Jernej in ga je 251 IV | je pomislil Jernej in ga je ustavil. ~"Bog daj, Gostačev!" ~" 252 IV | polje in senožet: čigav je dom?" ~Črni študent je samo 253 IV | čigav je dom?" ~Črni študent je samo privzdignil obrvi in 254 IV | samo privzdignil obrvi in je molčal. ~"Takole je torej, 255 IV | obrvi in je molčal. ~"Takole je torej, premisli: štirideset 256 IV | grudo, pa boš videl, da je moja, pa boš spoznal mojo 257 IV | torej misliš?" ~Študent je strmel in molčal. ~Jernej 258 IV | strmel in molčal. ~Jernej je upognil hrbet globoko, nagubančil 259 IV | hrbet globoko, nagubančil je čelo in je položil kazalec 260 IV | globoko, nagubančil je čelo in je položil kazalec na kazalec, 261 IV | razložil in razkazal. ~"Tako je namreč! Prišel sem pred 262 IV | Resja sem prišel! Preveč nas je bilo, pa sem se napotil: 263 IV | pa sem se napotil: dolgo je že, tudi ne sanja se mi 264 IV | tja pod klanec!" ~Študent je pogledal in se je začudil. ~" 265 IV | Študent je pogledal in se je začudil. ~"To je Sitarjevo... 266 IV | pogledal in se je začudil. ~"To je Sitarjevo... tam!" ~"Katerega 267 IV | klatil, da ne veš? Umrl je, včeraj smo ga pokopali! 268 IV | poslednji gospodar!" ~"Kam se je izgubil mladi Sitar?" ~" 269 IV | preveč pije in nagle jeze je... Nikoli ga ne bom podil 270 IV | ščeperi v božjem imenu, saj je mlad!" ~"Kako bi ga podil 271 IV | bi ga podil od hiše? On je gospodar po očetu!" ~Jernej 272 IV | gospodar po očetu!" ~Jernej je nejevoljen stresel z glavo 273 IV | nejevoljen stresel z glavo ter je široko zamahnil. ~"Kaj blebečeš, 274 IV | gospodar po očetu - šega je, tudi pravica morda, Bog 275 IV | Bog bo že vedel. Ampak to je eno. Ali drugo je: štirideset 276 IV | Ampak to je eno. Ali drugo je: štirideset let je delal 277 IV | drugo je: štirideset let je delal Jernej, štirideset 278 IV | delal Jernej, štirideset let je Jernej zidal, Bog je blagoslovil 279 IV | let je Jernej zidal, Bog je blagoslovil Jernejevo delo, 280 IV | blagoslovil Jernejevo delo, da je obrodilo obilen sad, stoteren 281 IV | stoteren in tisočeren. Čigavo je delo, čigav je sad? - to 282 IV | tisočeren. Čigavo je delo, čigav je sad? - to mi zdaj povej! 283 IV | in katera božja zapoved je naredila, da nimam, kamor 284 IV | mi zdaj povej!" ~Študent je spoznal in razumel in se 285 IV | spoznal in razumel in se je veselo zasmejal. "Jernej, 286 IV | zasmejal. "Jernej, tako je naredila posvetna postava: 287 IV | poginil na gnili stelji. Tako je naredila posvetna postava. 288 IV | postava. Božja zapoved pa je naredila: trpi krivico, 289 IV | mu še srajco!" ~"Lažeš!" je vzkliknil Jernej. "Bog ni 290 IV | naredil krivice!" ~Morda je seglo študentu sočutje v 291 IV | Trpi krivico, Jernej, in je ne imenuj! Vrni se, poklekni 292 IV | božje zapovedi!" ~Jernej je počasi zmajal z glavo. ~" 293 IV | Krivico si trpel, pa ti je legla na srce, da govoriš 294 IV | tam zate in žlica!" Tako je rekel Jernej, pri srcu pa 295 IV | rekel Jernej, pri srcu pa mu je bilo hudo in težko. In sta 296 V | V ~Pred krčmo je stal župan, golorok, debel 297 V | Stopila sta v krčmo; široko je sedel župan, Jernej pa je 298 V | je sedel župan, Jernej pa je stal. ~"Zdaj poslušaj, župan, 299 V | in postavah! - Takole mi je rekel mladi Sitar: Pojdi 300 V | si gospodarja drugod! To je rekel Jerneju: Delal si, 301 V | drugod poslednje postelje! To je rekel starcu: Pomlad si 302 V | noge! Jaz nisem oral, tako je rekel, nisem sejal in nisem 303 V | pred pragom skorjo, ki jo je sonce posušilo. Ti si nam 304 V | ter lovi drobtine! Tako je rekel in nič ga ni bilo 305 V | nič ga ni bilo sram! - Kje je zdaj pravica in postava, 306 V | razsodi, župan!" ~Župan je namršil obrvi, nagubančil 307 V | namršil obrvi, nagubančil je čelo in njegov pogled ni 308 V | kratko povedal: Sitar te je spodil iz službe!" ~Jernej 309 V | spodil iz službe!" ~Jernej je položil klobuk predse, naslonil 310 V | klobuk predse, naslonil se je na mizo s pestmi. ~"Kako 311 V | hlapec podil gospodarja? Kdo je gradil tisto hišo, da je 312 V | je gradil tisto hišo, da je zdaj velika in imenitna? 313 V | dolino? On ali jaz! Kdo je ustvaril to bogastvo s svojo 314 V | polju gol in poten - on, ki je ležal v plenicah in kričal? 315 V | brez slovesa, zakaj velik je svet? Jaz ali on? Razodeni 316 V | razloži postavo!" ~Župan je naslonil plečati hrbet na 317 V | plečati hrbet na klop in je gledal mrko. ~"Kaj hočeš, 318 V | Čemu si prišel?" ~Jernej je zravnal dolgi život in se 319 V | zravnal dolgi život in se je začudil. ~"Po pravico sem 320 V | razodeni pravico! ~Tvoj posel je!" ~"Kaj hočeš?" ~"Kar sem 321 V | povedal!" ~"Gospodar te je spodil iz službe?" ~"Kateri 322 V | ti ne zamerim! Zakaj te je spodil?" ~"Kdo spodil? Odkod?" ~" 323 V | pojdeš?" ~"Kam da pojdem?" je vprašal Jernej počasi in 324 V | vprašal Jernej počasi in je široko odprl oči. ~"Tako 325 V | široko odprl oči. ~"Tako je! Odpri ušesa in nikar ne 326 V | nikar ne zijaj: spodil te je iz službe, ne doma nimaš 327 V | gospodarja - kam zdaj?" ~Dolgo je molčal Jernej, preden je 328 V | je molčal Jernej, preden je izpregovoril. ~"Kaj je to 329 V | preden je izpregovoril. ~"Kaj je to postava in pravica?" ~ 330 V | postava in pravica?" ~Župan se je razjezil. ~"Ne beseduj o 331 V | pravici in postavi - kaj je pravica in postava, kaj 332 V | svoje stare noge?" ~Jernej je sklonil glavo, srepo in 333 V | glavo, srepo in natanko je pogledal. "Torej, tako je 334 V | je pogledal. "Torej, tako je zdaj beseda, tako je napisana: 335 V | tako je zdaj beseda, tako je napisana: hlapcu ne pravice, 336 V | ne obrekuj! ~Gospodar je gospodar in hlapec je hlapec; 337 V | Gospodar je gospodar in hlapec je hlapec; in če reče gospodar 338 V | poveži culo, vstani in pojdi, je hlapcu ukazano, da vstane 339 V | gre po svoji poti. Tako je bilo od vekomaj in tako 340 V | že dobrih šest?" ~Jernej je gledal v tla in je premišljeval. ~" 341 V | Jernej je gledal v tla in je premišljeval. ~"Da torej 342 V | greš po svoji poti!" ~"To je pravica!" ~"To je postava!" ~" 343 V | To je pravica!" ~"To je postava!" ~"Ampak še to 344 V | razloži, pa pojdem!" ~Zares se je tedaj razljutil župan in 345 V | tedaj razljutil župan in je s pestjo udaril po mizi. ~" 346 V | babe ne sodiš več!" ~Jernej je čudoma poslušal. ~"Še včeraj 347 V | besede, župan! Vse drugačen je bil tvoj pozdrav in še tvoj 348 V | še tvoj obraz, se mi zdi, je bil drugačen! Kako čudno 349 V | bil drugačen! Kako čudno je, da se človek izpremeni 350 V | belem dnevu - še včeraj je bil, pa ga ni več, nekdo 351 V | spravi po svojem potu!" ~Tako je rekel župan in je vstal. ~ 352 V | Tako je rekel župan in je vstal. ~ 353 VI | prihajali v krčmo ljudje. ~In ko je bil Jernej ves užaljen, 354 VI | bil Jernej ves užaljen, se je okrenil k njim in je izpregovoril. ~" 355 VI | se je okrenil k njim in je izpregovoril. ~"Zdaj ste 356 VI | in žel in kosil. Moj dom je stal, moje polje je zorelo, 357 VI | dom je stal, moje polje je zorelo, ko niste imeli doma 358 VI | materinem telesu! Tam gori je moj dom, tam pod klancem, 359 VI | klancem, vse tisto polje je moje, doli do potoka, gori 360 VI | prostrane senožeti in moj je tisti gozd, ki gleda s hriba 361 VI | gleda s hriba teman! Kdo je tam delal, če ni delal Jernej? 362 VI | če ni delal Jernej? Kdo je ukazoval hlapcem in deklam, 363 VI | deklam, če ne Jernej? Kdo je priklical iz nebes božji 364 VI | nebes božji blagoslov, da je vzraslo bogastvo iz kamna, 365 VI | Kdo, če ne Jernej? - Zdaj je štirideset let, zdaj je 366 VI | je štirideset let, zdaj je vse obdelano, požeto in 367 VI | poveži culo in pojdi! Tako se je zgodilo: bodite vi moji 368 VI | vsi so molčali. Jernej se je oziral od obraza do obraza 369 VI | obraza do obraza in strah ga je bilo. "Zakaj molčite in 370 VI | vam svojo pravdo, kakor se je vršila od začetka do konca; 371 VI | razodenite!" ~Vejačev se je zasmejal in je rekel: ~" 372 VI | Vejačev se je zasmejal in je rekel: ~"Ali se ti je zmešalo, 373 VI | in je rekel: ~"Ali se ti je zmešalo, Jernej?" ~Jernej 374 VI | Jernej ni razumel, široko je gledal. ~"Čemu take besede? 375 VI | bi ostala takšna, kakor je. Tudi norec ima pravico!" ~" 376 VI | Naj razloži, kar se je zgodilo!" je rekel Šalander. " 377 VI | razloži, kar se je zgodilo!" je rekel Šalander. "Če je znorel, 378 VI | je rekel Šalander. "Če je znorel, ni znorel na lepem!" ~ 379 VI | ni znorel na lepem!" ~Pa je osorno izpregovoril župan. ~" 380 VI | bilo zgodilo! Odpovedal mu je Sitar - gospodar je odpovedal 381 VI | Odpovedal mu je Sitar - gospodar je odpovedal hlapcu, to se 382 VI | odpovedal hlapcu, to se je zgodilo!" ~"Jerneju odpovedal?" 383 VI | Jerneju odpovedal?" se je začudil Šalander. "Ni lepo, 384 VI | Šalander. "Ni lepo, da mu je odpovedal; na stara leta 385 VI | pognal iz hleva!" ~Jernej je visoko vzdignil košate obrvi. ~" 386 VI | vbogajme, za pravico gre! Če je človeška postava in božja 387 VI | ko si dodelal in ko se je nagnil večer, poveži culo 388 VI | culo in pojdi, kamor ti je pot! - za to gre!" ~Kmetje 389 VI | Ti govori, Šalander!" je rekel Jernej. "Ali je to 390 VI | je rekel Jernej. "Ali je to človeška postava in božja 391 VI | Tako ste ga slišali!" se je zasmejal župan. "Odgovorite 392 VI | Odgovorite mu!" ~In Šalander je odgovoril. ~"Človeška postava 393 VI | odgovoril. ~"Človeška postava je in božja zapoved, da hlapec 394 VI | svojega gospodarja! Ampak tudi je postava, nikjer zapisana, 395 VI | povsod veljavna, in tudi je Kristusov ukaz, da ne ženi 396 VI | hlapca od hiše, kadar ti je doslužil in je star in nadložen! 397 VI | kadar ti je doslužil in je star in nadložen! Ti, Jernej, 398 VI | bo usmilil!" ~Jernej pa je vzrojil in je govoril naglas. ~" 399 VI | Jernej pa je vzrojil in je govoril naglas. ~"Nič na 400 VI | berač in popotnik, kdor je gospodaril štirideset let; 401 VI | let; ni brez doma, kdor si je sam dom postavil; ni mu 402 VI | treba prositi kruha, kdor je sam obdelaval prostrana 403 VI | Ti, ki si delal - tvoje je delo: to je postava! Našel 404 VI | delal - tvoje je delo: to je postava! Našel bom pravico, 405 VI | dodeljena mi bo; če mi je vi ne prisodite, sodniki 406 VI | nespametni, krivični: velik je svet, mnogo je sodnikov 407 VI | krivični: velik je svet, mnogo je sodnikov nad vami; nad vsemi 408 VI | sodnikov nad vami; nad vsemi pa je Bog!" ~Kmetje so gledali 409 VI | so gledali mrko, župan se je posmehnil. ~"Premisli, Jernej, 410 VI | preudari in ne prenagli se!" je počasi izpregovoril Šalander. " 411 VI | izpregovoril Šalander. "Kar je svet naredil, ti sam ne 412 VI | cesti poginil!" ~Ves, kakor je bil visok, je vztrepetal 413 VI | Ves, kakor je bil visok, je vztrepetal Jernej od srda. ~" 414 VI | Jernej od srda. ~"Na cesto me je pognal, vi pa ste me še 415 VI | odkrivali do tal!" ~Tako je rekel Jernej. ~Takrat so 416 VI | Pojdi, hlapec, kamor ti je pot!" ~"Odpri mu duri, hlapcu, 417 VI | jih na stežaj!" ~In župan je stopil k Jerneju. ~"Hodi 418 VI | zadosti besed!" ~Jernej se je ozrl naokoli; samo glas 419 VI | naokoli; samo glas se mu je tresel, pa miren je bil 420 VI | se mu je tresel, pa miren je bil njegov obraz. ~"Odpuščam 421 VI | krivični sodniki, kakor je Bog odpustil onim, ki so 422 VI | preganjali in kleli!" ~Povesil je glavo, tiho je odprl duri, 423 VI | Povesil je glavo, tiho je odprl duri, tiho jih je 424 VI | je odprl duri, tiho jih je zaprl za seboj. ~ 425 VII | VII ~Ko je stopil Jernej na cesto, 426 VII | stopil Jernej na cesto, je pomislil: ~"Tako je rekel 427 VII | cesto, je pomislil: ~"Tako je rekel župan: Zberi paglavce 428 VII | suknjo! Iz neprijazne besede je govorila bistra pamet. Česar 429 VII | blagoslova!" In Jernej je šel in zbral paglavce na 430 VII | paglavce na cesti, kolikor jih je videl in srečal. In ko so 431 VII | prešerni in veseli, jim je razlagal svojo pravdo. ~" 432 VII | polje sem imel: vse tisto je bilo moje, kar pregledate 433 VII | so mi vzeli. Os začetka je bilo samo tistih par njivic 434 VII | nedolžni, povejte mi, če je to postava in pravica!" ~ 435 VII | zasmejali. ~"Daj mi krajcar, je zaklical bosonožec. ~"Na 436 VII | sem vprašal!" ~Bosonožec je plaho iztegnil roko, stisnil 437 VII | stisnil krajcar v pest in je pobegnil. ~"Bog s teboj, 438 VII | bosopeti, prešerni!" se je nasmehnil Jernej. "Pa mi 439 VII | in ki modro gledaš: kako je v tej pravdi pravica in 440 VII | Še meni daj krajcar!" je rekel fant s počasnim, čudno 441 VII | ti, na dva; zakaj bogat je Jernej, ki je delal štirideset 442 VII | zakaj bogat je Jernej, ki je delal štirideset let! Pa 443 VII | kakor sem vprašal!" ~Fant je spravil obadva krajcarja, 444 VII | obadva krajcarja, umaknil se je za korak in je zaklical 445 VII | umaknil se je za korak in je zaklical s prav počasnim, 446 VII | glasom: "Pijanec!" ~Nato je šel in se je oziral, če 447 VII | Pijanec!" ~Nato je šel in se je oziral, če ne stopi Jernej 448 VII | nespameten. Bog bo zatisnil oči!" je rekel Jernej in je bil žalosten. ~ 449 VII | oči!" je rekel Jernej in je bil žalosten. ~Velika je 450 VII | je bil žalosten. ~Velika je bila gruča okoli njega, 451 VII | njega, in kolikor dalje je šel, toliko večja in veselejša 452 VII | toliko večja in veselejša je bila procesija. ~"Le hodite, 453 VII | rogovilil in sem plesal, da je bilo veselje; dekleta so 454 VII | zavpili otroci. ~In kakor je Jernej šel v veseli gruči, 455 VII | njegove noge, celo zazibal se je v bokih. ~"Hej, Jernej pleše, 456 VII | Hej, Jernej pleše, Jernej je pijan!" so kričali otroci; 457 VII | zaletavali vanj. ~Jernej si je otrl potno čelo z rokavom, 458 VII | potno čelo z rokavom, postal je sredi ceste in se je ozrl 459 VII | postal je sredi ceste in se je ozrl po otrocih. ~"Zdaj 460 VII | nehajmo, ljubi moji, dovolj je norčije! Ne pravice ne krivice 461 VII | blagoslovi; ker sama pravica je v njih, še neoskrunjena 462 VII | nisem poznal krivice, dokler je nisem zadel na svoja pleča, 463 VII | bi kdaj razločevali, kaj je naredila zapoved in kaj 464 VII | Jernej se opotekel, klobuk mu je padel v prah; zakaj nekdo 465 VII | padel v prah; zakaj nekdo ga je sunil od zadaj; otroci so 466 VII | veselo vzkriknili, Jernej je pobiral klobuk. ~"Tega ni 467 VII | kozolcev preobračati!" ~In ko je stal globoko upognjen in 468 VII | stal globoko upognjen in je pobiral klobuk, se je nenadoma 469 VII | in je pobiral klobuk, se je nenadoma zvrnil na kolena, 470 VII | rokami v prah; procesija se je razpršila, otroci so stali 471 VII | in so čakali. Počasi se je vzdignil Jernej in si je 472 VII | je vzdignil Jernej in si je otepel prah s kolen; njegov 473 VII | prah s kolen; njegov obraz je bil ves upal od strahu in 474 VII | strahu in bridkosti. ~"Bog je zatisnil oči, otroci, tudi 475 VII | bi spoznali krivico, ko je še niste občutili? Bog z 476 VII | usmiljenje njegovo!" ~"Padel je Jernej, na tla se je zvrnil 477 VII | Padel je Jernej, na tla se je zvrnil pijani Jernej!" so 478 VII | so kričali otroci. ~Tedaj je prifrčal kamen, zadel je 479 VII | je prifrčal kamen, zadel je Jerneja v koleno. ~Jernej 480 VII | Jerneja v koleno. ~Jernej se je ozrl in se hudo začudil. ~" 481 VII | počenjate, ljubi moji?" ~Pa je prifrčal kamen od druge 482 VII | kamen od druge strani, zadel je Jerneja v čeljust in je 483 VII | je Jerneja v čeljust in je presekal kožo, tako da se 484 VII | presekal kožo, tako da se je prikazala kri. Jernej je 485 VII | je prikazala kri. Jernej je vztrepetal od čudne groze, 486 VII | čudne groze, razprostrl je roke. ~"Otroci, ljubi moji, 487 VII | preko polja. ~Iz gruče se je izvil droben, debeloglav, 488 VII | kodrolas deček; še krilo je nosil in bos je bil. Z drobnimi 489 VII | še krilo je nosil in bos je bil. Z drobnimi koraki, 490 VII | drobnimi koraki, ihte in kriče je tekel k Jerneju, objel ga 491 VII | tekel k Jerneju, objel ga je okoli kolena. Jernej ga 492 VII | okoli kolena. Jernej ga je pobožal po kuštravih kodrih, 493 VII | objokanih licih. ~Zvedril se je Jerneju obraz, oči so se 494 VII | pravični sodnik!" ~Otrok je ihtel in se je tresel. ~" 495 VII | Otrok je ihtel in se je tresel. ~"Mati, mati, mati!" ~ 496 VII | Mati, mati, mati!" ~Prišla je ženska, vzela ga je v naročje. ~" 497 VII | Prišla je ženska, vzela ga je v naročje. ~"Kaj so mu storili?" ~" 498 VII | so mu storili?" ~"Krivico je občutil, on sam! Vsi božji 499 VII | ti moj usmiljeni sodnik!" je rekel Jernej. ~Otrok pa 500 VII | rekel Jernej. ~Otrok pa je skrival objokani obraz na