Part

 1 I    |          No, Jernej, ti pa sediš tam široko in ošabno, kakor
 2 I    |         trama na stropu; stal je tam, lica zgrbljana, zagorela,
 3 II   |         bila prezgodnja nevihta, tam že za zeleno goro; vse je
 4 II   |         ugledal Jernej od daleč, tam pod klancem, belo hišo z
 5 II   |          storilo težko pri srcu. Tam ni bilo ne za pest prsti,
 6 II   |      hlev in je legel na steljo. Tam je mislil take misli, kakršnih
 7 II   |         in se je napotil v hišo. Tam si je slekel suknjo, zlezel
 8 II   |          duri in je šel na hlev: tam je legel v seno in je zaspal
 9 III  |          ne prestopil. ~"Ne stoj tam kakor lipov bog! Gani se!" ~
10 IV   |     delal na tem svojem domu; če tam poklekneš, natanko pogledaš
11 IV   |    začudil. ~"To je Sitarjevo... tam!" ~"Katerega Sitarja, vprašam?
12 IV   |         mladi Sitar?" ~"Ozri se, tam stoji, pred hišo; poznam
13 IV   |     truden in lačen: postelja bo tam zate in žlica!" Tako je
14 V    |          ni več, nekdo drug sedi tam! Kaj sem ti storil, da mi
15 VI   |      doma ni v materinem telesu! Tam gori je moj dom, tam pod
16 VI   |     telesu! Tam gori je moj dom, tam pod klancem, vse tisto polje
17 VI   |      gleda s hriba teman! Kdo je tam delal, če ni delal Jernej?
18 VI   | prenaglite se z besedo in sodbo! Tam sedite po vrsti, vi porotni
19 VII  |           Imel sem hišo, otroci, tam stoji pod klancem, tista
20 VII  |      bilo samo tistih par njivic tam za hišo; jaz pa sem širil
21 VIII |         streho. Postelja je bila tam, razpelo in molek nad posteljo,
22 VIII |          pogledal Jernej v izbo. Tam za leseno pregrajo, za veliko,
23 IX   |         je; v smrekah je šumelo, tam so se pogovarjale blodne
24 IX   |         kjer so ljudje krivični, tam je Bog pravičen! Dali so
25 IX   |           rdilo se je na vzhodu, tam so zvezde ugašale, velik
26 X    |         Štirideset let sem delal tam. In ko sem dodelal, je prišel
27 X    |      Tako bi jima rekel, glej! - Tam, ali vidiš, tam pa je krčma,
28 X    |          glej! - Tam, ali vidiš, tam pa je krčma, tam bom ustavil!" ~
29 X    |          vidiš, tam pa je krčma, tam bom ustavil!" ~Kmet je pokazal
30 XI   |       cerkvi, lahko se je človek tam pogovarjal z Bogom. ~Ko
31 XI   |         v vežo. Ljudje so hodili tam križem po vežah, hodnikih
32 XI   |       dalje. Tako je stal Jernej tam s klobukom v roki in ni
33 XI   |      dolgega Jerneja, ki je stal tam s culo in škornji, in se
34 XII  |     bukev in črno obrezo! Ali je tam zapisano, povejte: delal
35 XII  |         drugo, zdaj pa glasneje, tam na stopnicah, moški in ženska:
36 XIII |         bila pusta; miza je bila tam, dvoje nizkih postelj, širokim
37 XIII |       poklical med ljudi! Kdo je tam: oče, mati, brat, sosed?
38 XIII |           brat, sosed? Pogani so tam, bolj tuji in odljudni kakor
39 XIII |         jezik? Nič, tja me ženo; tam, pravijo, da sem doma! Zakaj
40 XIII |           da sem doma! Zakaj sem tam doma, to Bog razsodi; prav
41 XIV  |         sedel, da bi se odpočil. Tam pa je videl na steni prelepo
42 XV   |        jasne luči, da v pravici, tam, kjer je ustanovljena in
43 XV   |        do neba?" ~"Čuvarji stoje tam, nikogar ne puste do njega!" ~"
44 XV   |   razbolelih nog, in ko je sedel tam sivolas, sključen, in ko
45 XV   |        Jernejem v neznano mesto. Tam je čakal Jernej v veliki,
46 XV   |     kakor po trohnobi je dišalo. Tam je sedelo na klopeh mnogo
47 XVI  |       stopila sta v veliko izbo. Tam so ga izpraševali, on pa
48 XVI  |       prišel, da poiščem pravice tam, kjer jo režejo lačnim!" ~
49 XVII |            je vzkliknil Jernej. "Tam ni moja domačija, ne brata
50 XVII |         domačija, ne brata nimam tam in ne sestre! Kdo me je
51 XVII |      delaj! Do Resja te spremim, tam pa Bog s teboj!" ~Jernej
52 XVIII|        perutmi? Odkriti so stali tam, vsi bledi, v greh strmeči,