Part

 1 I   |       se prav in dobro zdi, da te ni potrla bridkost - moškim
 2 II  |       Sezuj mi škornje!" ~"Ali te še ni minila norčavost?"
 3 III |  prespal? Še malo se odeni, če te glava boli!" ~"Na čigavo
 4 III |       niste klicali?" ~"Ali so te klicali sosedovi?" je odgovoril
 5 III |       mogel iz grla. ~"Saj sem te dobro slišal, tudi razumel
 6 III |       slišal, tudi razumel sem te, mladi! Ampak da si rekel:
 7 III |      in zapali hišo - dobro bi te slišal, dobro razumel, ne
 8 III |       bi! Govori po pameti, pa te bom slišal in razumel in
 9 III |         poslednjega gospodarja te hiše. In jaz bi ti bil rekel:
10 III |        beseda ukaz. Jaz pa sem te videl v svojem srcu, kako
11 IV  |      Tudi če pogledaš na hišo, te bodo v mojem imenu pozdravljala
12 IV  | blebečeš, puhla učenost? Nisem te zato ustavil na cesti!...
13 IV  |      krivico, Jernej, in kadar te udari sosed na desno lice,
14 V   |      pojdi zdaj na zimo, kamor te še poneso stare noge! Jaz
15 V   |       bi kratko povedal: Sitar te je spodil iz službe!" ~Jernej
16 V   |      pravico sem prišel! Nisem te prišel prosit ne kruha ne
17 V   |       sem povedal!" ~"Gospodar te je spodil iz službe?" ~"
18 V   |       nič ti ne zamerim! Zakaj te je spodil?" ~"Kdo spodil?
19 V   |      in nikar ne zijaj: spodil te je iz službe, ne doma nimaš
20 V   |     pravica in postava, kaj so te reči hlapcu in kaj ga brigajo! -
21 V   |      bi bil svet narobe. - Ali te ni sram, da ti moram take
22 V   |        ti bodo jezik kazali in te vlekli za suknjo! Z odraslimi
23 VI  |        Čemu take besede? Nisem te vprašal o svoji pameti,
24 VI  |    pameti, o svoji pravici sem te vprašal! Pa če bi bil norec
25 VI  |       sam, pa mu razloži in se te bo usmilil!" ~Jernej pa
26 VII |       se ti bodo smejali in da te bodo vlekli za suknjo! Iz
27 VII |        bridkosti. Kakor jaz do te pozne jeseni nisem poznal
28 IX  |  Jernej, da se povrneš. Rad bi te videl, rad bi videl starca,
29 IX  |         ki gledajo na naju, in te doline ne več in ne tebe
30 X   |     doma!" je pomislil. "Ne še te rosne postelje in te visoke
31 X   |        še te rosne postelje in te visoke strehe!" ~In je zadel
32 X   |    pomislil. "Dokler me nosijo te stare noge, bi bil greh,
33 XII |     star in nadložen, ne maram te več; ni več kota zate v
34 XII |      kopal, dokler bodo zmogle te moje stare roke! - Že v
35 XIII|   človek smeje otroku. ~"Pa so te zaklenili? Pa se duri odpro?" ~"
36 XIII|     dlanmi po kolenih. ~"Kadar te izpuste, Jernej, kar z menoj!
37 XIII|        kar z menoj! Razkazoval te bom po svetu, po semnjih
38 XIII|       bom po svetu, po semnjih te bom vodil, po žegnanjih
39 XIII|     bova hodila, pred cerkvijo te bom kazal. In dobro se nama
40 XIII|    sosed, kaj bi storil, če bi te tako poslušal in bi se tista
41 XIV |       Jernej. ~"Kadar bo konec te poti in bo razodeta pravica,
42 XIV |   prestopil. ~"Kaj je to konec te žalostne poti, kaj tako
43 XIV |     počeli z menoj?" ~"Sram bi te lahko bilo, da se na stara
44 XIV |       bil Jernej, ko je slišal te besede. ~"Tako ste se rogali
45 XVI |      malo odpočijem pri vas od te dolge poti, zakaj hudo sem
46 XVI |   truden in komaj še me nosijo te bolne noge; nato pa pojdem
47 XVI |      moje noge, ne zmorejo več te poti! Sam si odmeril mero
48 XVI |        bi bile solze v njem. ~"Te bomo že tja spravili, kjer
49 XVII|    sitnosti ne delaj! Do Resja te spremim, tam pa Bog s teboj!" ~
50 XVII|      ugledal Jerneja. ~"Nikoli te nismo videli, nobeden se
51 XVII|       nismo videli, nobeden se te ne spominja, pa prideš na