Part

 1 I   |            Nobene laži ni zraven, nič lepih besed in nobene hinavščine.
 2 I   |          cigane, da me gledate in nič ne govorite? Ali sedim z
 3 I   |            kakor ste povedali, in nič krivice ni v vaših besedah.
 4 II  |          je mislil, štirideset in nič manj, ko sem prestopil ta
 5 II  |          ukazal Sitar. ~Jernej ni nič odgovoril, sedel je na klop
 6 III |          pot!" ~Jernej je strmel, nič ni odgovoril. tedaj je vrgel
 7 III |         Bolj krščansko bi bilo in nič bi si ne bil omazal kolen,
 8 III |         hudih sanj; pa mu ni bilo nič bridko, nasmehnil se je. ~
 9 III |         bom na posteljo in ne bom nič vprašal, posegel bom po
10 III |    vprašal, posegel bom po kruhu, nič ne bom prosil! To je postava
11 III |           sram ukradenega kosila, nič vas ne bodi sram, da niste
12 IV  |          tako moško... Bog varuj, nič hudega o njem: dober delavec
13 V   |        drobtine! Tako je rekel in nič ga ni bilo sram! - Kje je
14 V   |         Star si, pa si že neumen, nič ti ne zamerim! Zakaj te
15 V   |       razloži, drugega ne vprašam nič: kaj misliš zdaj, Jernej,
16 VI  |           in je govoril naglas. ~"Nič na vrata usmiljenja, na
17 VII |          bosonožec. ~"Na krajcar, nič se ne boj, nikar se ne skrivaj!
18 VII |         bo klilo in zorelo nekoč! Nič ne škodi, če ste veseli
19 VIII|          s hišo, ne s Sitarjem. ~"Nič drugega ne bom pobral, ni
20 VIII|       molek nad posteljo, drugega nič. Na klinu je visela prazniška
21 VIII|          kmet je hitel mimo in ni nič odgovoril. ~"Jeznorit človek!"
22 VIII|     olepšav: tako se je godilo in nič drugače. Kaj bi še pripovedoval,
23 IX  |      sprejmeš nekoč in pozdraviš! Nič jeze ne bodi med nama, ne
24 IX  |          ne bilo več tega neba in nič več teh zvezd, ki gledajo
25 X   |           pa je samo ena!" ~"Prav nič ne boš opravil!" ~Kmet se
26 X   |           gospodarju še nikoli ni nič opravil, kaj šele, če je
27 X   |    zazdelo. Pa je vesel, pa se mu nič ne zdi, pa se mu lahko smejem,
28 XI  |           vrsti, druga tik druge, nič plotov ni vmes. Vse ceste
29 XII |        dalje je govoril Jernej. ~"Nič ne maram, da bi trpel kdo
30 XIII|             kaj sem vam storil?" ~Nič niso odgovorili; gledali
31 XIII|        spodobnim ljudem. Pa nisem nič žalosten. Kaj bo jutri z
32 XIII|     obraze, kdo jim razume jezik? Nič, tja me ženo; tam, pravijo,
33 XIII| malodušnosti. Krivico si izkusil, nič pravice: in praviš, da ni
34 XV  |           in sključen. ~"Ne boste nič opravili, oče; težko je
35 XV  |            pa so se mi smejali in nič jim ne zamerim. K onemu
36 XV  |       sena, da bi umrl na njem. ~"Nič me ne glejte, nič se me
37 XV  |         njem. ~"Nič me ne glejte, nič se me ne bojte!" je rekel
38 XVI |   opravljeno; zakaj truden sem!" ~Nič ni odgovoril vodnik, samo
39 XVI |    spremljal. Spremljevalec pa ni nič odgovoril in se tudi ozrl
40 XVI |        eno klaftro si mi odmeril, nič več, in ne boš dopustil,
41 XVII|          obraz in poln bridkosti, nič zlega ni v njegovem srcu!" ~"
42 XVII|       palil. ~"Torej pa na pot in nič sitnosti ne delaj! Do Resja
43 XVII|         so se mu zasvetile oči. ~"Nič ne bom sedel, nič ne bom
44 XVII|          oči. ~"Nič ne bom sedel, nič ne bom počival, zakaj pozno
45 XVII|          usmiljenju, o odpuščanju nič - o pravici govorim! Razsodite
46 XVII|           s trdimi koraki je šel, nič več upognjen, nič več bolan,
47 XVII|         je šel, nič več upognjen, nič več bolan, v srcu nič bridkosti
48 XVII|   upognjen, nič več bolan, v srcu nič bridkosti in upanja nič
49 XVII|           nič bridkosti in upanja nič več. ~