Part

 1 I   |       so plahi povesili glave, zakaj vzdignilo se je na hribu
 2 II  |     kaj si storil meni starcu? Zakaj si naredil, da je osramočen
 3 III |       ni bilo zanj ne stola. ~"Zakaj me niste klicali?" ~"Ali
 4 III |      usmiljen je, brez zlobe - zakaj njegova je pravica in postava!" ~
 5 III |       podpisano in zapečateno; zakaj Bog ne laže in tudi postave
 6 IV  |       študentu sočutje v srce, zakaj ni se več smejal. ~"Jernej,
 7 V   |   pleča in pojdi brez slovesa, zakaj velik je svet? Jaz ali on?
 8 V   |     neumen, nič ti ne zamerim! Zakaj te je spodil?" ~"Kdo spodil?
 9 V   |     tako bo na vse večne čase, zakaj drugače bi bil svet narobe. -
10 VI  |   obraza in strah ga je bilo. "Zakaj molčite in me gledate kakor
11 VII |      Na krajcar še ti, na dva; zakaj bogat je Jernej, ki je delal
12 VII |        da bi spoznali pravico, zakaj krivico bi občutili!" Jernej
13 VII |     klobuk mu je padel v prah; zakaj nekdo ga je sunil od zadaj;
14 VIII|     treba pred drugimi ljudmi, zakaj užaljen bi bil - naj sam
15 IX  |        srca pa ni bila manjša. Zakaj samota je bila naokoli in
16 IX  |       vprašal. ~"Bog je vedel, zakaj mi je naložil breme - kdo
17 X   |     napoti, odkoder si prišel! Zakaj hlapec proti gospodarju
18 X   |  prišlo na misel, da bi tožil; zakaj pameten je in pozna pravico.
19 XI  | krivico!" je pomislil Jernej. "Zakaj smejal se je, ko mu je bilo
20 XI  |     jabolka, ko so dozorela? - Zakaj rekel je: Na, delal si štirideset
21 XII |     čemu?" ~"Nikogar ne tožim, zakaj potreba ni in ne maram,
22 XII |     zdaj poveži culo in pojdi, zakaj, Jernej, zdaj sem jaz gospodar;
23 XII |   ukanil v svoji stari pameti. Zakaj ne hiše pravice, hišo laži,
24 XIII|     tam, pravijo, da sem doma! Zakaj sem tam doma, to Bog razsodi;
25 XIII|        par ubojev in kradežev, zakaj pokazal boš ponižno in skesano
26 XIII|  ponoči se bom obrnil v steno, zakaj popotnik sem in vidim v
27 XIII|    nato še nekaj drugih ljudi, zakaj vsi so moji hudobni sodniki
28 XIII|      jokal!" je rekel Jernej. "Zakaj bolj mirno je srce v joku
29 XIV |    polno je bilo njegovo srce; zakaj tako se mu je zdelo, kakor
30 XIV |       glavo in je šel z njimi. Zakaj vedel je, da je nekoč ceste
31 XIV |        ni kričal in ne grozil, zakaj čisto je bilo njegovo srce
32 XIV |      zazdela težka in nerodna. Zakaj devet dni je bilo, da je
33 XIV |     pač nisem natanko razumel; zakaj star sem, sluh odpoveduje,
34 XIV |       radost in veliko upanje. Zakaj na podobi je bil cesar;
35 XV  |        sanje je sanjal Jernej. Zakaj resnica ni in ne more biti,
36 XV  |        je priti do cesarja!" ~"Zakaj težko?" se je začudil Jernej. "
37 XV  |  ograjo in zidove? Napotim se, zakaj Bog mi je dal zaupanje,
38 XV  |      in hudo se mu je storilo; zakaj noge so bile kakor od kamna,
39 XV  |     zdaj, pa me sili k tlom!" ~Zakaj ne samo cule, tudi krivico
40 XV  |    popeljem do železnega voza. Zakaj star sem že in ves truden,
41 XV  |   sosed, da boš lažje govoril, zakaj nadvse prijetne so tvoje
42 XV  |      razumel misli ne pravice, zakaj drugi ljudje so na svetu,
43 XVI |        da bo hitro opravljeno; zakaj truden sem!" ~Nič ni odgovoril
44 XVI |      pri vas od te dolge poti, zakaj hudo sem truden in komaj
45 XVII|        denarja, plačaj voz!" ~"Zakaj v Resje?" je vzkliknil Jernej. "
46 XVII|     sedel, nič ne bom počival, zakaj pozno je že in truden sem! -
47 XVII| Jerneju, prijel ga je za roko, zakaj usmiljen je bil. ~"Ne tako,
48 XVII|      je stopil za korak nazaj, zakaj strah ga je bilo. "Če stopiš