| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] jasne 1 jasnem 1 jaz 44 je 1477 jeca 1 jecal 1 jecljajoce 1 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 1477 je 933 in 497 se 291 jernej | Ivan Cankar Hlapec Jernej in njegova pravica IntraText - Concordances je |
Part
1001 XIII | od tolike krivice; in ko je šel z njimi preko dvorišča, 1002 XIII | z njimi preko dvorišča, je bil nenadoma ves star in 1003 XIII | mladi in čokati in kakor je Jernej star in slab od krivice: 1004 XIII | mu človek pomagal. Težko je breme, ki ga je naložil, 1005 XIII | pomagal. Težko je breme, ki ga je naložil, dolga je pot, ki 1006 XIII | ki ga je naložil, dolga je pot, ki jo je odmeril; jaz 1007 XIII | naložil, dolga je pot, ki jo je odmeril; jaz pa pojdem in 1008 XIII | do konca!" ~Take besede je govoril Jernej, ker je bilo 1009 XIII | besede je govoril Jernej, ker je bilo v njegovem srcu zaupanje 1010 XIII | zaupanje tako veliko, kakor je bila velika bridkost. ~Tisti, 1011 XIII | zaklenili za Jernejem. Izba je bila pusta; miza je bila 1012 XIII | Izba je bila pusta; miza je bila tam, dvoje nizkih postelj, 1013 XIII | razpela ni bilo v kotu. Okno je bilo omreženo. ~Na eni postelji 1014 XIII | omreženo. ~Na eni postelji je sedel razcapan človek; če 1015 XIII | sedel razcapan človek; če je bil star ali če je bil mlad, 1016 XIII | človek; če je bil star ali če je bil mlad, Bog vedi. Lasje 1017 XIII | ni bila dolga. Pomežiknil je, z veselimi očmi je pozdravil 1018 XIII | Pomežiknil je, z veselimi očmi je pozdravil Jerneja. ~"Bog 1019 XIII | si ukradel?" ~Jernej ga je premeril z dolgim, žalostnim 1020 XIII | žalostnim pogledom, šel je do druge postelje, položil 1021 XIII | druge postelje, položil je nanjo culo, škornje in klobuk, 1022 XIII | škornje in klobuk, palico pa je postavil v kot. ~Razcapanec 1023 XIII | postavil v kot. ~Razcapanec se je smejal zmerom bolj veselo 1024 XIII | veselo in prijazno; potepuh je bil, kakor bi ga človek 1025 XIII | Kaj tiho, očka? Pravično je, da se pokorimo za grehe; 1026 XIII | veseli bodimo pravice, če je sladka ali grenka, in pojmo 1027 XIII | aleluja sodniku!" ~Jernej je sedel na posteljo; oprl 1028 XIII | sedel na posteljo; oprl je komolce ob kolena, obraz 1029 XIII | krivico so tebi storili?" je vprašal. ~Potepuh se je 1030 XIII | je vprašal. ~Potepuh se je od srca zasmejal. ~"Krivico? 1031 XIII | gnali in so me zaprli. Tako je bilo vse v redu in kakor 1032 XIII | ko sem enega zasačil? Saj je dovolj, da so mi dali posteljo 1033 XIII | tako pusto držiš?" ~Jernej je gledal v tla in je molčal, 1034 XIII | Jernej je gledal v tla in je molčal, potepuh pa je veselo 1035 XIII | in je molčal, potepuh pa je veselo govoril. ~"Leži pač 1036 XIII | hribi zakopano, kjer me je Bog v svoji norčavosti poklical 1037 XIII | poklical med ljudi! Kdo je tam: oče, mati, brat, sosed? 1038 XIII | Ljubljani doma, v Ljubljani mi je pogodu. - Kam pa bodo gnali 1039 XIII | gnali tebe?" ~"Gnali?" se je začudil Jernej. "Nikamor 1040 XIII | svojo pravico!" ~Potepuh je visoko vzdignil nogo, položil 1041 XIII | visoko vzdignil nogo, položil je kolena navzkriž in se je 1042 XIII | je kolena navzkriž in se je veselo smejal. ~"Čemu pa 1043 XIII | Kaj kradel?" ~Jernej je vzravnal život in je položil 1044 XIII | Jernej je vzravnal život in je položil roke na kolena. ~" 1045 XIII | samo v razrite brke se je smehljal, kakor se odrasel 1046 XIII | Pa se odpro!" ~Še bolj se je smejal potepuh; na stežaj 1047 XIII | smejal potepuh; na stežaj je odpiral usta, ves život 1048 XIII | odpiral usta, ves život se mu je tresel, glasu pa ni bilo. ~" 1049 XIII | Hud in samopašen gospodar je pravica, ne da si oporekati. 1050 XIII | ne da si oporekati. Če ti je nedolžnemu natovorila uboj, 1051 XIII | pa konec besedi! Če ti je natovorila kradež, si kradel 1052 XIII | kradel - joj tebi! Zmerom je boljše, da prideneš kar 1053 XIII | drugače pa živita, kakor je Bog ukazal. Danes me ukani 1054 XIII | natanko v toliki meri, da je stvar poravnana. Tako izhajamo 1055 XIII | koristnim naukom!" ~Jernej mu je razložil svojo pravdo, potepuh 1056 XIII | svojo pravdo, potepuh pa se je smejal, da je bil ves solzen. 1057 XIII | potepuh pa se je smejal, da je bil ves solzen. Strmel je 1058 XIII | je bil ves solzen. Strmel je v Jerneja z debelimi očmi, 1059 XIII | zamorca na semnju, zibal se je v životu in se je tolkel 1060 XIII | zibal se je v životu in se je tolkel z dlanmi po kolenih. ~" 1061 XIII | živeli bolj veselo, kakor je živel sam Kurent!" ~Jernej 1062 XIII | sam Kurent!" ~Jernej pa je gledal mrko in žalostno, 1063 XIII | licih. ~"Ne izkušaj Boga!" je rekel. "Hudo breme ti je 1064 XIII | je rekel. "Hudo breme ti je naložil, da je tvoje srce 1065 XIII | breme ti je naložil, da je tvoje srce omagalo in da 1066 XIII | da ni kruha na svetu. Bog je ustanovil postavo; božja 1067 XIII | večera popije suha prst; živa je, kakor je bila prvi dan, 1068 XIII | suha prst; živa je, kakor je bila prvi dan, in če je 1069 XIII | je bila prvi dan, in če je zaupanje v tebi, jo boš 1070 XIII | ni več smejal, pogledal je Jerneja z začudenimi očmi. ~" 1071 XIII | pa bi rekel: Glejte, Bog je poslal pravico na svet, 1072 XIII | tista vera v meni, kakor je v tebi. Ampak Bog me ni 1073 XIII | tepe, jaz se ji smejem, pa je vse v redu. Lahko noč!" ~" 1074 XIII | boš še klečal in jokal!" je rekel Jernej. "Zakaj bolj 1075 XIII | Jernej. "Zakaj bolj mirno je srce v joku nego v smehu; 1076 XIII | in Jernej; in znočilo se je, obadva sta utihnila; potepuh 1077 XIII | obadva sta utihnila; potepuh je bil nejevoljen in se je 1078 XIII | je bil nejevoljen in se je obrnil v steno, Jernej je 1079 XIII | je obrnil v steno, Jernej je klečal pred posteljo in 1080 XIII | klečal pred posteljo in je molil dolgo molitev. Truden 1081 XIII | molil dolgo molitev. Truden je bil, breme ga je potisnilo 1082 XIII | Truden je bil, breme ga je potisnilo nizko k tlom, 1083 XIV | XIV ~Komaj se je Jernej zbudil, so prišli 1084 XIV | Udari, apostelj, udari!" je zaklical potepuh za njim, 1085 XIV | Jernej ga ni slišal, molčal je, povesil je glavo ter je 1086 XIV | slišal, molčal je, povesil je glavo ter je šel, kamor 1087 XIV | je, povesil je glavo ter je šel, kamor so ukazali. ~" 1088 XIV | nemirno in hudih misli polno je bilo njegovo srce; zakaj 1089 XIV | njegovo srce; zakaj tako se mu je zdelo, kakor da ne vidi 1090 XIV | več natanko; in kakor da je čez noč oslabela njegova 1091 XIV | Spoznati ni mogel, kaj je storil tujim razbojnikom, 1092 XIV | pravice željnim: Kakor da je v mesto zablodil, koder 1093 XIV | ni tvoj Bog. ~"Potrebno je, Boj je ukazal, strma in 1094 XIV | Bog. ~"Potrebno je, Boj je ukazal, strma in kamnita 1095 XIV | ukazal, strma in kamnita je pot do pravice!" je rekel 1096 XIV | kamnita je pot do pravice!" je rekel Jernej v svojem zaupanju 1097 XIV | Jernej v svojem zaupanju in je povesil glavo in je šel 1098 XIV | zaupanju in je povesil glavo in je šel z njimi. Zakaj vedel 1099 XIV | šel z njimi. Zakaj vedel je, da je nekoč ceste konec 1100 XIV | njimi. Zakaj vedel je, da je nekoč ceste konec in da 1101 XIV | izpraševali so ga, Jernej pa je odgovarjal po pravici, brez 1102 XIV | ošabnosti. Mnogo gospode je videl in mnogo biričev. 1103 XIV | in ne grozil, zakaj čisto je bilo njegovo srce in njegova 1104 XIV | njegovo srce in njegova vera je bila trdna. Tudi se ni upiral, 1105 XIV | otrokom; zaničevanje in zasmeh je trpel zaradi pravice. Ni 1106 XIV | pritoževal, ko so rekli, da je bolan na duhu in da je bebast 1107 XIV | da je bolan na duhu in da je bebast otrok v svoji pameti. ~" 1108 XIV | razsvetlil in jim odpustil!" je pomislil Jernej. ~"Kadar 1109 XIV | skril; in volja njegova je, da blodijo v temi pred 1110 XIV | spoznanja!" ~Zaupanja polno je bilo njegovo srce; telo 1111 XIV | bilo njegovo srce; telo pa je bilo staro in slabo in se 1112 XIV | bilo staro in slabo in se je krivilo pod težo krivice 1113 XIV | krivice in bridkosti. Ko je stal Jernej poslednjikrat 1114 XIV | poslednjikrat pred sodnikom, je bil globoko upognjen v tilniku 1115 XIV | ni čutil, nenadoma se mu je zazdela težka in nerodna. 1116 XIV | nerodna. Zakaj devet dni je bilo, da je romal Jernej 1117 XIV | Zakaj devet dni je bilo, da je romal Jernej od praga do 1118 XIV | Pred neprijaznim sodnikom je stal, pred hudookim, čemernim 1119 XIV | in se ne prikažite več!" je rekel sodnik. ~Jernej pa 1120 XIV | rekel sodnik. ~Jernej pa je stal pred njim in se je 1121 XIV | je stal pred njim in se je čudil in se ni prestopil. ~" 1122 XIV | in se ni prestopil. ~"Kaj je to konec te žalostne poti, 1123 XIV | razsodili navsezadnje?" je vprašal in glas se mu je 1124 XIV | je vprašal in glas se mu je tresel kakor grešniku pred 1125 XIV | misli na smrt!" ~Jernej je strmel; približal se je 1126 XIV | je strmel; približal se je neprijaznemu sodniku s plahim 1127 XIV | plahim korakom, govoril je tiho in ponižno. ~"Nisem, 1128 XIV | sluh odpoveduje, spomin je slab. - Kaj ste res tako 1129 XIV | prerekaj se s pravico!" je ukazal sodnik. "In hvali 1130 XIV | kamor sodiš!" ~Ubog in slab je bil Jernej, ko je slišal 1131 XIV | in slab je bil Jernej, ko je slišal te besede. ~"Tako 1132 XIV | starcu; Bog vam odpusti!" je rekel in se je okrenil. ~ 1133 XIV | odpusti!" je rekel in se je okrenil. ~Samo devet dni 1134 XIV | okrenil. ~Samo devet dni se je prerekal Jernej s pravico 1135 XIV | in njenimi aposteljni, pa je bil za dve pedi bolj upognjen, 1136 XIV | dve pedi bolj upognjen, ko je šel preko dvorišča, in glava 1137 XIV | dvorišča, in glava se mu je tresla. ~Stopil je na cesto, 1138 XIV | se mu je tresla. ~Stopil je na cesto, zunaj je bil svetel 1139 XIV | Stopil je na cesto, zunaj je bil svetel dan. Samo neprijazni 1140 XIV | potožil. Vse veliko mesto je bilo polno krivičnih sodnikov; 1141 XIV | krivičnih sodnikov; kdor ga je videl, se je ozrl nanj kakor 1142 XIV | sodnikov; kdor ga je videl, se je ozrl nanj kakor na hudodelca, 1143 XIV | prisodil pravice. In Jernej je začutil v strahu in bridkosti, 1144 XIV | strahu in bridkosti, da je sam z Bogom. V krčmo je 1145 XIV | je sam z Bogom. V krčmo je sedel, da bi se odpočil. 1146 XIV | da bi se odpočil. Tam pa je videl na steni prelepo podobo 1147 XIV | prelepo podobo in vse ga je spreletelo, kakor radost 1148 XIV | upanje. Zakaj na podobi je bil cesar; poln pravičnosti 1149 XIV | pravičnosti in usmiljenja je bil njegov obraz. ~"Čemu 1150 XIV | kod sem iskal pravice?" je obstrmel Jernej. "Mimo cerkve 1151 XIV | razbojnike! Ravno cesto mi je pokazal Bog, pa sem lazil 1152 XIV | Hvaljen Bog!" ~Še preden se je odpočil, je vstal in je 1153 XIV | Še preden se je odpočil, je vstal in je zadel culo in 1154 XIV | je odpočil, je vstal in je zadel culo in se je napotil 1155 XIV | vstal in je zadel culo in se je napotil do cesarja. ~ 1156 XV | XV ~Hude sanje je sanjal Jernej. Zakaj resnica 1157 XV | da v pravici, tam, kjer je ustanovljena in potrjena, 1158 XV | ne bilo pravice. ~Dolga je bila pot, predolga za Jerneja, 1159 XV | predolga za Jerneja, ki je bil star in truden. Napotil 1160 XV | star in truden. Napotil se je peš, romal je skozi tuje 1161 XV | Napotil se je peš, romal je skozi tuje vasi, preko neznanih 1162 XV | pokrajin. Pa so mu nekoč, ko je legel mrak na polje, odpovedale 1163 XV | odpovedale noge in sedel je na kanton ob cesti. Prišel 1164 XV | kanton ob cesti. Prišel je mimo mlad popotnik: bos 1165 XV | mimo mlad popotnik: bos je bil in prašen, pač lačen 1166 XV | cesarja!" ~"Oj, oče, dolga je pot do cesarskega mesta 1167 XV | rogali starcu!" ~Popotnik je zmajal z glavo, žalosten 1168 XV | zmajal z glavo, žalosten je pogledal na Jerneja, ki 1169 XV | pogledal na Jerneja, ki je sedel na kantonu ves star 1170 XV | nič opravili, oče; težko je priti do cesarja!" ~"Zakaj 1171 XV | cesarja!" ~"Zakaj težko?" se je začudil Jernej. "Pri cesarju 1172 XV | začudil Jernej. "Pri cesarju je pravica - kje drugod, če 1173 XV | pridete do njega, oče!" ~"Kaj je v izbo zaklenjen? Okoli 1174 XV | Napotim se, zakaj Bog mi je dal zaupanje, da ne omagam 1175 XV | omagam pred koncem!" ~Hudo je bilo popotniku, ko je slišal 1176 XV | Hudo je bilo popotniku, ko je slišal Jerneja. ~"Dolga 1177 XV | Jerneja. ~"Dolga in težka je pot, oče! Čez visoke hribe 1178 XV | pravico ob belem dnevu!" ~Tako je rekel popotnik in je šel, 1179 XV | Tako je rekel popotnik in je šel, Jernej pa je gledal 1180 XV | popotnik in je šel, Jernej pa je gledal za njim ves žalosten. ~" 1181 XV | ves žalosten. ~"Tako mlad je še in tako usmiljeno je 1182 XV | je še in tako usmiljeno je njegovo srce, pa nosi že 1183 XV | skrivljenem hrbtu! Kje mu je mati, kje sta mu oče in 1184 XV | popotniku? Kakor list ga je odneslo preko polja na cesto 1185 XV | težko nogo. Na svojo mater je mislil morda, ki koprni 1186 XV | morda, ki koprni po njem, pa je rekel: Ni pravice na svetu, 1187 XV | svetu, tudi pri cesarju je ni!" ~Ko se je Jernej vzdignil 1188 XV | pri cesarju je ni!" ~Ko se je Jernej vzdignil s kantona, 1189 XV | Jernej vzdignil s kantona, se je prestrašil in hudo se mu 1190 XV | prestrašil in hudo se mu je storilo; zakaj noge so bile 1191 XV | kakor iz hiše na polje!" se je spomnil Jernej. "Sto klafter 1192 XV | tudi krivico dolgih dni je nosil na rami in težka je 1193 XV | je nosil na rami in težka je bila kakor pol sveta. ~Noč 1194 XV | bila kakor pol sveta. ~Noč je bila, ko je stopil v krčmo 1195 XV | sveta. ~Noč je bila, ko je stopil v krčmo pred vasjo. 1196 XV | pred vasjo. Nezaupno ga je pogledal krčmar, neprijazno 1197 XV | pogledal krčmar, neprijazno ga je pozdravila krčmarica. Jernej, 1198 XV | Jernej, ves oprašen in bolan, je bil podoben beraču, ki je 1199 XV | je bil podoben beraču, ki je prišel ob pozni uri prosit 1200 XV | glejte, nič se me ne bojte!" je rekel in je položil na mizo 1201 XV | me ne bojte!" je rekel in je položil na mizo srebrn denar. " 1202 XV | pravico h gospodarju, ker je ni našel pri hlapcih!" ~" 1203 XV | hlapcih!" ~"Kam drži pot?" je vprašal krčmar. ~"V cesarsko 1204 XV | naravnost do cesarja!" je razložil Jernej. "Ljudje 1205 XV | dali pravice, sodniki mi je niso prisodili, cesar jo 1206 XV | sta se nasmehnila. Jernej je sezuval škornje z razbolelih 1207 XV | z razbolelih nog, in ko je sedel tam sivolas, sključen, 1208 XV | tresli nerodni koščeni prsti, je bil kakor stoleten starec, 1209 XV | ravni brez konca." ~Hitro je povečerjal in je legel in 1210 XV | Hitro je povečerjal in je legel in je takoj zaspal, 1211 XV | povečerjal in je legel in je takoj zaspal, kakor da bi 1212 XV | hude sanje Jernejeve. Tako je bilo: Ko se je zjutraj vzdramil, 1213 XV | Jernejeve. Tako je bilo: Ko se je zjutraj vzdramil, je krčmar 1214 XV | se je zjutraj vzdramil, je krčmar napregel in peljala 1215 XV | Jernejem v neznano mesto. Tam je čakal Jernej v veliki, odljudni 1216 XV | veliki, odljudni krčmi, nato je pozvonilo in so ga poklicali 1217 XV | pozvonilo in so ga poklicali in je stopil v železni voz. Črno 1218 XV | stopil v železni voz. Črno je bilo v vozu in neprijetno, 1219 XV | neprijetno, kakor po trohnobi je dišalo. Tam je sedelo na 1220 XV | trohnobi je dišalo. Tam je sedelo na klopeh mnogo tujih 1221 XV | ga izpod obrvi, kakor da je bil stopil nepoklican v 1222 XV | nepoklican v tujo izbo. Jernej je sedel na rob klopi, culo 1223 XV | sedel na rob klopi, culo je položil na kolena; voz se 1224 XV | položil na kolena; voz se je stresel, zabobnelo je in 1225 XV | se je stresel, zabobnelo je in zaškripalo, Jernej pa 1226 XV | zaškripalo, Jernej pa se je odkril in se je pokrižal. ~" 1227 XV | Jernej pa se je odkril in se je pokrižal. ~"Blagoslovi, 1228 XV | Kam ste namenjeni?" ga je vprašal sosed. ~"Na Dunaj." ~ 1229 XV | razloži svojo zgodbo!" ~In ko je pripovedoval zgodbo svoje 1230 XV | ne pojem pustih kvant!" je rekel Jernej in je bil osupel 1231 XV | kvant!" je rekel Jernej in je bil osupel ob njih prešernosti. 1232 XV | kakor pijani dekli? Kateri je vaš Bog, da brijete norca 1233 XV | semanje čudo. Njegov sosed je posegel v suknjo in mu je 1234 XV | je posegel v suknjo in mu je ponudil steklenico. ~"Na 1235 XV | Jernej ni pokusil žganja in je molčal. ~"Kaj se je zgodilo 1236 XV | žganja in je molčal. ~"Kaj se je zgodilo ljudem na zemlji?" 1237 XV | zgodilo ljudem na zemlji?" je premišljeval. "Ali so hlapci 1238 XV | trpeli toliko krivico, da je prišlo obupanje v njih srca 1239 XV | govorili čisto tuj jezik; in ko je pogledal skozi okno in je 1240 XV | je pogledal skozi okno in je bila zunaj svetla noč in 1241 XV | bila zunaj svetla noč in je mesec sijal, je videl čisto 1242 XV | svetla noč in je mesec sijal, je videl čisto tujo pokrajino. 1243 XV | pokrajino. Zazdelo se mu je, da nima več tal pod nogami, 1244 XV | naokoli; in v njegovo srce je segel čuden strah. ~Vprašal 1245 XV | segel čuden strah. ~Vprašal je soseda, napol gosposko oblečenega 1246 XV | gosposko oblečenega človeka, ki je dremal v kotu: ~"Koliko 1247 XV | dremal v kotu: ~"Koliko je še do mesta, sosed, do cesarskega 1248 XV | cesarskega mesta?" ~Človek je odprl zaspane oči, pogledal 1249 XV | odprl zaspane oči, pogledal je Jerneja, zmajal je z glavo 1250 XV | pogledal je Jerneja, zmajal je z glavo in se je stisnil 1251 XV | zmajal je z glavo in se je stisnil v kot. ~"Ne razume!" 1252 XV | stisnil v kot. ~"Ne razume!" je pomislil Jernej. "In če 1253 XV | pravice žejnega!" ~Strah ga je bilo samega in je sklenil 1254 XV | Strah ga je bilo samega in je sklenil roke na kolenih 1255 XV | sklenil roke na kolenih in je molil, da bi potolažil splašeno 1256 XV | splašeno zaupanje.Tako se je vozil ves večer in vso noč. 1257 XV | večer in vso noč. Truden je bil, da ni mogel ganiti 1258 XV | ganiti ne rok ne nog, da je komaj razločil še dlan pred 1259 XV | ropotanja koles. In vse je bilo kakor hude sanje. ~ 1260 XVI | kam bi pobegnil? ~Jernej je taval po široki cesti: gradovi 1261 XVI | tujih, mrkogledih ljudi je hitela ter se prerivala 1262 XVI | vprašal? S klobukom v roki je taval med njimi in sam je 1263 XVI | je taval med njimi in sam je čutil, da je zablodil mednje, 1264 XVI | njimi in sam je čutil, da je zablodil mednje, kakor da 1265 XVI | zablodil mednje, kakor da je bil zablodil golorok in 1266 XVI | počival? Pred očmi se mu je zibalo, kakor da bi bil 1267 XVI | našemljeni. Tudi stopal je Jernej kakor pijan; noge 1268 XVI | se mu opletale; život mu je klonil globoko k tlom in 1269 XVI | globoko k tlom in bal se je Jernej, da se ne zgrudi 1270 XVI | nikoli procesije. Molil je in je prosil usmiljenja, 1271 XVI | nikoli procesije. Molil je in je prosil usmiljenja, toda 1272 XVI | usmiljenja, toda tako se mu je zdelo, da je Bog čudno daleč, 1273 XVI | tako se mu je zdelo, da je Bog čudno daleč, da ne slišijo 1274 XVI | molitve iz Babilona. ~Dolgo je hodil, dalj ni mogel. Naslonil 1275 XVI | dalj ni mogel. Naslonil se je ob zid, klonil je z glavo 1276 XVI | Naslonil se je ob zid, klonil je z glavo in koleni. Ljudje 1277 XVI | gospod z zlatimi naočniki se je ustavil pred njim, vprašal 1278 XVI | ustavil pred njim, vprašal ga je v tujem jeziku in je šel, 1279 XVI | ga je v tujem jeziku in je šel, ker Jernej ni odgovoril. 1280 XVI | Jernej ni odgovoril. Pa je stopil nenadoma predenj 1281 XVI | pisani obleki, prijel ga je pod pazduho in ga je vodil. ~" 1282 XVI | ga je pod pazduho in ga je vodil. ~"Kam? Kam zdaj?" 1283 XVI | vodil. ~"Kam? Kam zdaj?" je jecljal Jernej in je šel 1284 XVI | zdaj?" je jecljal Jernej in je šel radovoljno z njim. ~" 1285 XVI | odgovoril vodnik, samo z rameni je skomizgnil; za njima pa 1286 XVI | skomizgnil; za njima pa je šlo mnogo ljudi, gledali 1287 XVI | pripovedovali in pravili?" je rekel Jernej. "Ne poznamo 1288 XVI | velikem trpljenju!" ~Sedel je na klop, culo in škornje 1289 XVI | klop, culo in škornje pa je položil na tla. Gledali 1290 XVI | ogovarjali. Komaj pa si je malo odpočil in preden še 1291 XVI | odpočil in preden še se je vdal spancu, ki mu je legal 1292 XVI | se je vdal spancu, ki mu je legal težko na oči, so prišli, 1293 XVI | posadili v čuden voz, ki je bil zaprt na vseh straneh, 1294 XVI | z menoj? Kam drži pot?" je vprašal tistega, ki ga je 1295 XVI | je vprašal tistega, ki ga je spremljal. Spremljevalec 1296 XVI | se tudi ozrl ni. ~Strah je bilo Jerneja in prosil je 1297 XVI | je bilo Jerneja in prosil je v svojem srcu: ~"Nehaj, 1298 XVI | ga v drugo izbo. Tja pa je prišel človek, ki je govoril 1299 XVI | pa je prišel človek, ki je govoril Jernejevo govorico. 1300 XVI | govorico. Suhoten, dolg človek je bil, imel je tenko črno 1301 XVI | dolg človek je bil, imel je tenko črno brado in naočnike; 1302 XVI | brado in naočnike; podoben je bil jezičnemu dohtarju. " 1303 XVI | dohtarju. "Kaj pa ti?" je pozdravil Jerneja neprijazno. " 1304 XVI | praznih besed!" ~Jernej je bil ves vesel in potolažen. ~" 1305 XVI | ga nikoli ni videl in ki je morda kontrabantar in razbojnik? - 1306 XVI | režejo lačnim!" ~Visoko je privzdignil obrvi jezični 1307 XVI | obrvi jezični dohtar in je poslušal ves začuden. Jernej 1308 XVI | poslušal ves začuden. Jernej pa je pripovedoval svojo žalostno 1309 XVI | njo! Jaz pa sem vedel, da je ne morejo skriti, da je 1310 XVI | je ne morejo skriti, da je nespametno njih početje, 1311 XVI | pot do cesarja. Pri njem je začetek pravice, k njemu 1312 XVI | me vodite!" ~Še enkrat ga je pogledal jezični dohtar, 1313 XVI | jezični dohtar, čudno se je nasmehnil in se je okrenil, 1314 XVI | čudno se je nasmehnil in se je okrenil, da bi šel. ~"Kam, 1315 XVI | bi šel. ~"Kam, gospod?" je vzkliknil Jernej in spreletela 1316 XVI | Jernej in spreletela ga je groza. ~"Niste me še poslušali 1317 XVI | ste krščanski človek, če je božja beseda v vašem srcu, 1318 XVI | srcu, tja me vodite, kjer je pravica!" ~Tako se je tresel 1319 XVI | kjer je pravica!" ~Tako se je tresel Jernejev glas, kakor 1320 XVI | bomo že tja spravili, kjer je pravica in pamet!" je rekel 1321 XVI | kjer je pravica in pamet!" je rekel jezični dohtar in 1322 XVI | rekel jezični dohtar in je šel. ~In komaj je to storil 1323 XVI | dohtar in je šel. ~In komaj je to storil in so se zaprle 1324 XVI | duri so se odprle in Jernej je stopil v izbo, kakršne še 1325 XVI | ni videl. ~Čisto prazna je bila, stene so bile gole 1326 XVI | mize ni bilo. Komaj se je Jernej ozrl in začudil, 1327 XVI | zapahnile duri. ~Troje ljudi je bilo v izbi, troje umazanih, 1328 XVI | odljudni in surovi, pogled je bil hudoben. Takih ljudi 1329 XVI | niso bili žejni pravice?" je pomislil strahoma. "Ali 1330 XVI | pomislil strahoma. "Ali je le skorja tako nečedna in 1331 XVI | tako nečedna in blatna, ali je načeta že tudi sredica?" ~ 1332 XVI | tudi sredica?" ~In nato ga je spreletelo po vsem telesu, 1333 XVI | hudodelce!" ~Eden izmed njih se je vzdignil na postelji, pogledal 1334 XVI | vzdignil na postelji, pogledal je mrko in je zaklical nerazumljivo 1335 XVI | postelji, pogledal je mrko in je zaklical nerazumljivo besedo. 1336 XVI | nerazumljivo besedo. Jernej je vztrepetal, šel je do klopi, 1337 XVI | Jernej je vztrepetal, šel je do klopi, ki je bila v zadnjem 1338 XVI | vztrepetal, šel je do klopi, ki je bila v zadnjem kotu, in 1339 XVI | do upanja, njegovo srce je bilo žalostno, da ni moglo 1340 XVI | do molitve. ~In Jernej se je globoko sklonil, skril je 1341 XVI | je globoko sklonil, skril je obraz v dlani in se je razjokal. ~ 1342 XVI | skril je obraz v dlani in se je razjokal. ~Tako je bil Jernej 1343 XVI | in se je razjokal. ~Tako je bil Jernej tri dni in tri 1344 XVII | XVII ~Ko se je dramilo četrto jutro, so 1345 XVII | besede. ~"Kam, ljudje božji?" je vprašal Jernej in je prosil. 1346 XVII | božji?" je vprašal Jernej in je prosil. Pa niso ne pogledali 1347 XVII | Babilona. ~"Kam, ljudje božji?" je vprašal Jernej in je prosil, 1348 XVII | božji?" je vprašal Jernej in je prosil, ko so ga pahnili 1349 XVII | odgovoril. Tisti, ki jih je spremljal, je slonel v kotu 1350 XVII | Tisti, ki jih je spremljal, je slonel v kotu in je gledal 1351 XVII | spremljal, je slonel v kotu in je gledal hudo, tovariši potepuhi 1352 XVII | potepuhi so se smejali, ko je zažvižgalo zunaj in so zabobnela 1353 XVII | kolesa. S plahim pogledom se je oziral Jernej, in kakor 1354 XVII | oziral Jernej, in kakor se je oziral, so mu nenadoma pogledale 1355 XVII | vse zardele oči. ~"Krivico je okusil, po nekrivem so ga 1356 XVII | nekrivem so ga obremenili!" je prešinilo Jerneja. "Mlad 1357 XVII | prešinilo Jerneja. "Mlad je njegov obraz in poln bridkosti, 1358 XVII | srcu!" ~"Kam, tovariš?" je vprašal Jernej; oni pa je 1359 XVII | je vprašal Jernej; oni pa je gledal in ni odgovoril; 1360 XVII | odgovoril; žalostna misel je šla iz oči v oči. ~Tako 1361 XVII | Tako so potovali. Minil je dan in minila je noč; iz 1362 XVII | Minil je dan in minila je noč; iz kraja v kraj, iz 1363 XVII | prihajali so drugi. ~"Kam?" je izpraševal Jernej v globoki 1364 XVII | nobeden mu ni odgovoril. ~Ko je stopil poslednjikrat iz 1365 XVII | poslednjikrat iz železnega voza, se je ozrl in je ves obstrmel. 1366 XVII | železnega voza, se je ozrl in je ves obstrmel. Videl je tisti 1367 XVII | in je ves obstrmel. Videl je tisti kraj nekoč, kakor 1368 XVII | kakor v daljnih sanjah ga je videl. Pa je vztrepetal 1369 XVII | daljnih sanjah ga je videl. Pa je vztrepetal in je vprašal 1370 XVII | videl. Pa je vztrepetal in je vprašal čemernega človeka, 1371 XVII | vprašal čemernega človeka, ki je stal ob njegovi strani: ~" 1372 XVII | govoriti, povej mi, kakšen kraj je to?" ~"To je tvoja domačija! 1373 XVII | kakšen kraj je to?" ~"To je tvoja domačija! Še dve uri 1374 XVII | tvoja domačija! Še dve uri je do Resja; pot je dolga in 1375 XVII | dve uri je do Resja; pot je dolga in pusta, če imaš 1376 XVII | voz!" ~"Zakaj v Resje?" je vzkliknil Jernej. "Tam ni 1377 XVII | tam in ne sestre! Kdo me je klical v Resje, kdo me je 1378 XVII | je klical v Resje, kdo me je vodil tja?" ~Čemerni človek 1379 XVII | vodil tja?" ~Čemerni človek je počasi privzdignil rameni, 1380 XVII | privzdignil rameni, nabasal si je pipo in je palil. ~"Torej 1381 XVII | rameni, nabasal si je pipo in je palil. ~"Torej pa na pot 1382 XVII | Jernej ni več govoril. Kakor je bil truden in bolan, je 1383 XVII | je bil truden in bolan, je stopal z dolgimi koraki; 1384 XVII | stopal z dolgimi koraki; lep je bil kraj, njive so zorele, 1385 XVII | njive so zorele, visoka je bila trava na senožetih, 1386 XVII | Jernej pa se ni ozrl. V tla je gledal, sive obrvi so mu 1387 XVII | mu zakrivale oči. ~Pot se je vila ob položni rebri, v 1388 XVII | rebri, v lepi dolini se je zasvetila bela vas. Prišla 1389 XVII | županove hiše, župan pa se je prestrašil, ko je ugledal 1390 XVII | pa se je prestrašil, ko je ugledal Jerneja. ~"Nikoli 1391 XVII | nikomur ne bom delal nadlege!" je rekel Jernej. "Pest sena 1392 XVII | odpočijem, ker sem truden!" ~Šel je na hlev in je legel v seno. 1393 XVII | truden!" ~Šel je na hlev in je legel v seno. Ležal je, 1394 XVII | in je legel v seno. Ležal je, dolgo ni zaspal, pogovarjal 1395 XVII | ni zaspal, pogovarjal se je z Bogom. Ni se več pogovarjal 1396 XVII | ljudem, pa so jo skrili; ni je pri biričih, ne pri sodnikih, 1397 XVII | me ogoljufali! Pri tebi je pravica, ti si jo poslal, 1398 XVII | pravice oropan! Tvoja postava je v mojem srcu in tvoja obljuba, 1399 XVII | pravični sodnik!" ~Tako se je Jernej pogovarjal z Bogom, 1400 XVII | pogovarjal z Bogom, dolgo v noč je molil; in ko je zasvetilo 1401 XVII | dolgo v noč je molil; in ko je zasvetilo jutro, je vstal 1402 XVII | in ko je zasvetilo jutro, je vstal in se je napotil brez 1403 XVII | zasvetilo jutro, je vstal in se je napotil brez slovesa. Hodil 1404 XVII | napotil brez slovesa. Hodil je dolgo, trikrat je počival; 1405 XVII | Hodil je dolgo, trikrat je počival; pred mrakom pa 1406 XVII | počival; pred mrakom pa je dospel na Betajnovo. ~"Kaj 1407 XVII | dospel na Betajnovo. ~"Kaj je to Jernej?" so izpraševali, 1408 XVII | so ga videli. ~"Razcapan je in prašen, do pasu je upognjen, 1409 XVII | Razcapan je in prašen, do pasu je upognjen, siv starec - kaj 1410 XVII | upognjen, siv starec - kaj je to Jernej?" so se čudili 1411 XVII | Tudi tja se ni ozrl, kjer je stal beli njegov dom. ~Šel 1412 XVII | stal beli njegov dom. ~Šel je naravnost k župniku. ~Prijazen 1413 XVII | župniku. ~Prijazen gospod je bil župnik, debel in rdeč, 1414 XVII | in rdeč, in smehljal se je. ~"O Jernej, o Jernej, kod 1415 XVII | tako star in slab?" ~Jernej je stal pred durmi, vzravnal 1416 XVII | stal pred durmi, vzravnal je upognjeni hrbet, izpod obrvi 1417 XVII | bom počival, zakaj pozno je že in truden sem! - Po svetu 1418 XVII | so zavalili nanjo. Jaz pa je ne iščem več na zemlji, 1419 XVII | pravice, pri njem samem, ki je sodnik nad vsemi sodniki! 1420 XVII | njegovi pravici!" Župnik je stopil k Jerneju, prijel 1421 XVII | stopil k Jerneju, prijel ga je za roko, zakaj usmiljen 1422 XVII | za roko, zakaj usmiljen je bil. ~"Ne tako, Jernej! 1423 XVII | ampak odpusti jim, kakor je Bog odpustil tistim, ki 1424 XVII | ga preganjali!" ~Jernej je izpustil župnikovo roko, 1425 XVII | župnikovo roko, gledal mu je srepo v obraz, z bolno svetlimi 1426 XVII | bolno svetlimi očmi, in je govoril s trdim glasom kakor 1427 XVII | govoril, z vašim jezikom! Ali je Bog na moji strani, ali 1428 XVII | Bog na moji strani, ali je na strani biričev in krivičnih 1429 XVII | Bog bo sodil!" ~"Neskončno je pravičen - kje je njegova 1430 XVII | Neskončno je pravičen - kje je njegova pravičnost? Ali 1431 XVII | njegova pravičnost? Ali je dom moj po njegovi pravici, 1432 XVII | njegovi pravici, ali čigav je? To naj razsodi, to mi povejte, 1433 XVII | apostelj!" ~Trd in osoren je bil Jernejev pogled, kakor 1434 XVII | njegov obraz; vsa bridkost je izginila iz srca in vse 1435 XVII | srca in vse zaupanje. ~"Ali je pravica pri Bogu, ali je 1436 XVII | je pravica pri Bogu, ali je ni?" ~"Bogokletne so tvoje 1437 XVII | tvoje besede, Jernej!" se je zgrozil župnik in je stopil 1438 XVII | se je zgrozil župnik in je stopil za korak nazaj, zakaj 1439 XVII | korak nazaj, zakaj strah ga je bilo. "Če stopiš pred Boga, 1440 XVII | bom jokal, moja pravica je božja pravica; kar je sam 1441 XVII | pravica je božja pravica; kar je sam ustanovil, ne bo razdiral, 1442 XVII | ustanovil, ne bo razdiral, kar je govoril, ne bo tajil! Dolžnik 1443 XVII | govoril, ne bo tajil! Dolžnik je moj; ne klečim - stojim 1444 XVII | pred njim in terjam!" ~Še je bilo krvi v Jernejevem obrazu: 1445 XVII | Jernejevem obrazu: prikazala se je nenadoma na čelu, na licih; 1446 XVII | toliko grenkih dni: ali je pravica, ali je ni - ali 1447 XVII | dni: ali je pravica, ali je ni - ali je Bog, ali ni 1448 XVII | pravica, ali je ni - ali je Bog, ali ni Boga!" ~Ob takih 1449 XVII | Boga!" ~Ob takih besedah je župnik vztrepetal, iztegnil 1450 XVII | župnik vztrepetal, iztegnil je trepetajočo roko in je stopil 1451 XVII | iztegnil je trepetajočo roko in je stopil nazaj do zida. ~" 1452 XVII | Stran, nevernik!" ~Še je čakal Jernej; gledal je 1453 XVII | je čakal Jernej; gledal je s svetlo strmečimi očmi. ~" 1454 XVII | Stran, bogokletnik!" je vzkliknil župnik. ~Počasi 1455 XVII | vzkliknil župnik. ~Počasi se je okrenil Jernej in je šel; 1456 XVII | se je okrenil Jernej in je šel; s trdimi koraki je 1457 XVII | je šel; s trdimi koraki je šel, nič več upognjen, nič 1458 XVIII| XVIII ~Mračilo se je, s polja so se vračali kmetje 1459 XVIII| kmetje in posli. Takrat se je prikazal petelin na Sitarjevi 1460 XVIII| Sitarjevi strehi, rdeč in tenak je švignil visoko proti nebu. 1461 XVIII| visoko proti nebu. Nato se je prikazal petelin na skednju, 1462 XVIII| na obeh kozolcih; velik je bil plamen, segal je silen 1463 XVIII| velik je bil plamen, segal je silen od zemlje do nebes. 1464 XVIII| metala človeška roka. Tako je prižgal Jernej svojo strašno 1465 XVIII| ta ogenj sodomski, ki ga je gnal veter kakor goreč oblak 1466 XVIII| jecljajoče molitve. ~Pa se je prikazal med njimi dolgi 1467 XVIII| osmojenimi lasmi. In se je zasmejal veselo. ~"Po pipo 1468 XVIII| naj si jo prižge; dovolj je kuriva!" ~Vtaknil je pipo 1469 XVIII| dovolj je kuriva!" ~Vtaknil je pipo v usta, roke je uprl 1470 XVIII| Vtaknil je pipo v usta, roke je uprl v boke in je gledal 1471 XVIII| roke je uprl v boke in je gledal v ogenj. ~"Jernej 1472 XVIII| gledal v ogenj. ~"Jernej je zapalil!" ~In komaj so vzkliknili, 1473 XVIII| komaj so vzkliknili, se mu je stemnilo pred očmi, opotekel 1474 XVIII| stemnilo pred očmi, opotekel se je in se je zgrudil na tla. ~" 1475 XVIII| očmi, opotekel se je in se je zgrudil na tla. ~"Bijte!" 1476 XVIII| krvavega, ožganega, kakor je bil, zamahnili so trikrat 1477 XVIII| in v obraz. - ~* Tako se je zgodilo na Betajnovi, Bog