| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] imenoval 1 imenu 4 imenuj 1 in 933 iskal 6 iskali 2 iskat 4 | Frequency [« »] ----- ----- 1477 je 933 in 497 se 291 jernej 278 ne | Ivan Cankar Hlapec Jernej in njegova pravica IntraText - Concordances in |
Part
1 I | nekrščanskimi krivicami in z vso svojo veliko žalostjo. 2 I | zraven, nič lepih besed in nobene hinavščine. Obstrmeli 3 I | Obstrmeli so ljudje na Betajnovi in so plahi povesili glave, 4 I | vzdignilo se je na hribu in je stopilo v dolino kakor 5 I | kakor črna smrt. Velika in tiha senca je stopila v 6 I | vsi črno oblečeni, resni in zamišljeni, ženske objokane; 7 I | hlapec Jernej, dolg, star in siv, kakor je bil, je sedel 8 I | je čelo z rdečim robcem in je zavzdihnil. ~"Vsi pojdemo; 9 I | ti pa sediš tam široko in ošabno, kakor gospodar! 10 I | Jernej se je veselo nasmehnil in je veselo pogledal. ~"Zmerom 11 I | Zmerom si bil norčav in poreden, pa tak ostaneš, 12 I | ostaneš, Tone! Meni pa se prav in dobro zdi, da te ni potrla 13 I | moškim vino, solze babam!" ~In je točil in je vzdignil 14 I | solze babam!" ~In je točil in je vzdignil kozarec, toda 15 I | Gledal je osupel gospodarja in družino in je videl same 16 I | osupel gospodarja in družino in je videl same čemerne obraze. ~" 17 I | sem zašel med mešetarje in cigane, da me gledate in 18 I | in cigane, da me gledate in nič ne govorite? Ali sedim 19 I | hlapec, z mešetarji, cigani in iblajtarji! Še preden si 20 I | nato je prijel kozarec in je izlil vino v steklenico; 21 I | vino v steklenico; počasi in dolgo je izlival, ker se 22 I | je vstal, pa odkril se je in je držal klobuk z obema 23 I | klobuk z obema rokama. Dolg in upognjen je bil, ko je stal 24 I | za silo obrita, oči žive in vedre pod košatimi obrvmi. ~" 25 I | obilno, kar boste jedli in pili, nisem vam zaviden! 26 I | kjer sedi hlapec na zapečku in briše škornje ob gospodarjev 27 I | ščeperi!" je rekel sosed. ~In ko so rekli, se je Jernej 28 I | je, kakor ste povedali, in nič krivice ni v vaših besedah. 29 I | Zatorej vam blagoslovi Bog jed in pijačo, meni pa mirno vest 30 I | pijačo, meni pa mirno vest in življenje brez greha!" 31 I | Tako je rekel hlapec Jernej in je pljunil na prag in je 32 I | Jernej in je pljunil na prag in je šel. ~ 33 II | gubil v belem pesku. Vroč in tih dan je bil v maju; blizu 34 II | zemlja se je bala nezgode in si ni upala dihati. ~Ko 35 II | belo hišo z zelenimi okni, in hlev in skedenj in kaščo, 36 II | z zelenimi okni, in hlev in skedenj in kaščo, se mu 37 II | okni, in hlev in skedenj in kaščo, se mu je storilo 38 II | leto dni, živi deset let in štirideset let - in glejte, 39 II | let in štirideset let - in glejte, ljudje božji, hiša 40 II | podobna, kakor brat bratu, in ljubezen je med njima. In 41 II | in ljubezen je med njima. In kadar pojde v daljne kraje 42 II | hiši bolj kakor po bratu in bolj, kakor je nekoč jokal 43 II | ga pozdravljala zmerom; in da je na hiši, na vsem belem 44 II | ni več ne prsti ne soka. In komaj užaljeno, je bilo 45 II | Jerneju takoj vse obteženo in močno žalostno. ~"Kaj si 46 II | naredil, da je osramočen in potrt na zimo, ki ni poznal 47 II | bridkosti ne v daljni spomladi in ne vse dolgo poletje?" ~ 48 II | pogledal; šel je v hlev in je legel na steljo. Tam 49 II | tako je mislil, štirideset in nič manj, ko sem prestopil 50 II | je bila takrat, čemerna in ubožna, da je bilo gospodarja 51 II | je bilo gospodarja sram in hlapca. Pa je tekel pot 52 II | rodila jablan, vrtu čast in gospodar; pa pride tujec, 53 II | potom je pognojil polje in senožet; in ko je dom stal, 54 II | pognojil polje in senožet; in ko je dom stal, ko sta bila 55 II | sta bila rodovitna polje in senožet, pride človek - 56 II | človek - odkod pač pride? - in pravi: Nisi prvi! Ter ga 57 II | sam pa sede na zapeček in si baše pipo!... ~Tako je 58 II | Tako je mislil Jernej in je vstal, otepel si je steljo 59 II | steljo s črne pogrebne suknje in se je napotil v hišo. Tam 60 II | potrtost: smehljal se je in oči so mežikale pod košatimi 61 II | Jernej je vzel pipo iz ust in je nagubančil čelo. ~"Poberi 62 II | vzel Jernej pipo iz ust in se je nasmehnil. ~Lepo si 63 II | Jernej je mirno sedel in mirno govoril, kakor da 64 II | vrgel je klobuk na tla in je kričal. ~"Molči, hlapec! 65 II | Jernej se je smehljal in je stopil počasi z zapečka; 66 II | odgovoril, sedel je na klop in si je palil pipo, ki mu 67 II | je rekel Jernej počasi in je puhnil dim. "Še diši 68 II | tej izbi; poklekni rajši in moli nocoj!" ~In je sam 69 II | poklekni rajši in moli nocoj!" ~In je sam pokleknil pred razpelo. 70 II | pipo, pljuval je preko izbe in je molčal, dokler ni Jernej 71 II | je vstal, gledal je v tla in je prijel za kljuko, da 72 II | Jernej je stal pred durmi in je držal za kljuko. ~"Da 73 II | je govoril Sitar hitro in pipa se mu je tresla v roki. " 74 II | obraza se je zasmejal Jernej in veselo je mežikal z očmi. ~" 75 II | daleč. Jernej se je odkril in se je pokrižal. ~"Bog nas 76 II | mladi, Bogu se priporoči in svojemu patronu!" ~In je 77 II | priporoči in svojemu patronu!" ~In je odprl duri in je šel 78 II | patronu!" ~In je odprl duri in je šel na hlev: tam je legel 79 II | hlev: tam je legel v seno in je zaspal truden; vse hude 80 III | prag, šel je okoli hleva in se je napotil, da bi pogledal 81 III | zaspanim obrazom, kuštrav in čemeren; in je ugledal dolgega 82 III | obrazom, kuštrav in čemeren; in je ugledal dolgega Jerneja, 83 III | polje?" je zaklical gospodar in kri mu je bušila v lica. ~" 84 III | polje!" je odgovoril Jernej in je stal ob razoru miren, 85 III | Jernej se je okrenil in je šel po razoru v polje. 86 III | njim, nato se je oblekel in je šel na polje v drugo 87 III | upognjena; gledala sta v tla in vendar sta se videla od 88 III | srcem, kadar ga je strah in se mu kdo tiho bliža za 89 III | Kaj ragljate, hlapci in dekle? Kaj je Kurent stopil 90 III | se je tresel glas od srda in od še nepoznane bridkosti. ~ 91 III | se je oglasila Sitarica in bolj zbadljiva nego prijazna 92 III | hlapca, ki je delal pri hiši in jedel z nami!" ~Dekla je 93 III | jedel z nami!" ~Dekla je šla in položila žlico na mizo, 94 III | pastirjeve. ~"Kaj stojiš in gledaš?" je vprašal gospodar 95 III | gledaš?" je vprašal gospodar in se ni ozrl na Jerneja. " 96 III | vrgel Sitar žlico na mizo in je vstal. ~"Kaj so ti oglušela 97 III | gospodarja drugod - velik je svet in dolge noge imaš! Dogospodaril 98 III | pri nas, Bogu bodi hvala in čast!" ~Jerneju so se zašibila 99 III | tudi beseda mu je bila tiha in počasna, glas ni mogel iz 100 III | Ampak da si rekel: Pojdi in zapali hišo - dobro bi te 101 III | pameti, pa te bom slišal in razumel in ubogal! Kaj se 102 III | te bom slišal in razumel in ubogal! Kaj se to pravi: 103 III | zadeni culo na stara pleča in pojdi od hiše? Kako je v 104 III | v tej besedi božja pamet in pravica? Bolj krščansko 105 III | Bolj krščansko bi bilo in nič bi si ne bil omazal 106 III | poslednjega gospodarja te hiše. In jaz bi ti bil rekel: Ti 107 III | tako čudežno iz moje krvi in iz mojega potu, da je zdaj 108 III | zdaj moj život upognjen in izžet, da so slabotne moje 109 III | da so slabotne moje roke in da se tresejo stara kolena! 110 III | storil, tako bi jaz govoril in Bogu bi bilo dopadljivo 111 III | Bogu bi bilo dopadljivo in ljudem!" ~Sitar se je okrenil, 112 III | se je zasmejala družina. ~In se je okrenil k Jerneju, 113 III | zato, ker sem bil pijan in slabe volje? Ali pa da se 114 III | sedmini zahotelo komedij in burk? Tako je, hlapec: potrla 115 III | boš prosil na mojem pragu, in užival sem sladkost... Vam 116 III | stežaj!" ~Pastir je šel in je odprl duri na stežaj, 117 III | ki sem ga sam pridelal in umesil! Legel bom na posteljo 118 III | umesil! Legel bom na posteljo in ne bom nič vprašal, posegel 119 III | bom prosil! To je postava in pravica. Vi pa primite za 120 III | niste čakali na gospodarja in na njegov očenaš; usmiljen 121 III | zakaj njegova je pravica in postava!" ~Tako je govoril 122 III | njegova beseda je bila hitra in osorna, mrko je gledala 123 III | bi mu bil rekel zbogom. In hudo se je storilo Jerneju. ~" 124 III | hiša, odprt vam je hram in tudi kašča vam je na stežaj 125 III | stežaj odprta. Jemljite in gostite se! Jaz pa se povrnem 126 III | pisano pravico, podpisano in zapečateno; zakaj Bog ne 127 III | zapečateno; zakaj Bog ne laže in tudi postave ne lažejo. 128 III | tudi postave ne lažejo. In kadar se povrnem, ljubi 129 III | takrat bodi ljubezen med nami in krščansko usmiljenje!" ~ 130 III | krščansko usmiljenje!" ~Rekel je in je šel. ~ 131 IV | nosil je brado, vedel je to in ono, drugače pa je bil malopriden 132 IV | bogvedi kam; tudi vere ni imel in se ni odkrival pred cerkvijo. ~" 133 IV | nevernika!" je pomislil Jernej in ga je ustavil. ~"Bog daj, 134 IV | Jernej!" ~"Ti, ki si učen in poznaš postave: tole mi 135 IV | potom sem pognojil polje in senožet: čigav je dom?" ~ 136 IV | je samo privzdignil obrvi in je molčal. ~"Takole je torej, 137 IV | misliš?" ~Študent je strmel in molčal. ~Jernej je upognil 138 IV | globoko, nagubančil je čelo in je položil kazalec na kazalec, 139 IV | da bi natanko razložil in razkazal. ~"Tako je namreč! 140 IV | ne o materi ne o bratih; in če bi nama zdajle prišli 141 IV | jih ne pozdravil... Glej, in sem prišel in sem ustvaril 142 IV | pozdravil... Glej, in sem prišel in sem ustvaril tisti dom - 143 IV | klanec!" ~Študent je pogledal in se je začudil. ~"To je Sitarjevo... 144 IV | bil, le malo preveč pije in nagle jeze je... Nikoli 145 IV | ustavil na cesti!... Dedič in gospodar po očetu - šega 146 IV | obrodilo obilen sad, stoteren in tisočeren. Čigavo je delo, 147 IV | Katera posvetna postava in katera božja zapoved je 148 IV | višja od Ljubljanskega vrha? In da nimam skorje kruha, ko 149 IV | skorje kruha, ko sem napolnil in nabasal egiptovske hrame 150 IV | egiptovske hrame z ržjo, pšenico in ajdo? Učenjak, to mi zdaj 151 IV | povej!" ~Študent je spoznal in razumel in se je veselo 152 IV | Študent je spoznal in razumel in se je veselo zasmejal. " 153 IV | postava: Jernej bo zidal hišo, in kadar bo dozidal: gospodar 154 IV | čez prag; Jernej bo oral in bo sejal in bo žel: gospodarju 155 IV | Jernej bo oral in bo sejal in bo žel: gospodarju žetev 156 IV | bo žel: gospodarju žetev in kruh, Jerneju kamen; Jernej 157 IV | Jerneju kamen; Jernej bo kosil in Jernej bo mlatil, Jernej 158 IV | Jernej bo spravljal seno in slamo, in ko bo napolnil 159 IV | spravljal seno in slamo, in ko bo napolnil skedenj in 160 IV | in ko bo napolnil skedenj in podstrešje in hlev: gospodar 161 IV | napolnil skedenj in podstrešje in hlev: gospodar na mehko 162 IV | postarala se bosta gospodar in Jernej: gospodar bo sedel 163 IV | gospodar bo sedel na zapečku in si bo palil pipo in bo prijetno 164 IV | zapečku in si bo palil pipo in bo prijetno dremal; Jernej 165 IV | Jernej se bo skril za hlev in bo poginil na gnili stelji. 166 IV | naredila: trpi krivico, Jernej, in kadar te udari sosed na 167 IV | lice, ponudi mu še levo; in če ti ugrabi suknjo, daj 168 IV | ne prerekaj se o krivici in pravici, ne o postavah in 169 IV | in pravici, ne o postavah in božjih zapovedih; tudi jaz 170 IV | razložiti ljudem krivico sveta in postav, pa so me pognali 171 IV | puntarja. Trpi krivico, Jernej, in je ne imenuj! Vrni se, poklekni 172 IV | gospodarja, skleni roke in ga prosi za ponižen kot 173 IV | ubogal posvetne postave in božje zapovedi!" ~Jernej 174 IV | srce, da govoriš nespametne in brezbožne besede. Ampak 175 IV | k meni, kadar boš truden in lačen: postelja bo tam zate 176 IV | lačen: postelja bo tam zate in žlica!" Tako je rekel Jernej, 177 IV | srcu pa mu je bilo hudo in težko. In sta šla vsak po 178 IV | mu je bilo hudo in težko. In sta šla vsak po svoji poti. ~ 179 V | stal župan, golorok, debel in vesel. ~"Kam, Jernej?" ~" 180 V | ter presodi po pravici in postavah! - Takole mi je 181 V | rekel mladi Sitar: Pojdi in išči si gospodarja drugod! 182 V | dodelal zame, pojdi zdaj in išči si drugod poslednje 183 V | starcu: Pomlad si mi dal in poletje si mi dal in jesen; 184 V | dal in poletje si mi dal in jesen; vse sem spravil v 185 V | tako je rekel, nisem sejal in nisem žel, ampak tvojo bogato 186 V | Ti si nam pripravil jed in pijačo, ti si nam pogrnil 187 V | drobtine! Tako je rekel in nič ga ni bilo sram! - Kje 188 V | sram! - Kje je zdaj pravica in postava, to razsodi, župan!" ~ 189 V | obrvi, nagubančil je čelo in njegov pogled ni bil več 190 V | hišo, da je zdaj velika in imenitna? On ali jaz? Kdo 191 V | kdo širil polje, senožet in gozd visoko v hrib, globoko 192 V | ki sem stal na polju gol in poten - on, ki je ležal 193 V | ki je ležal v plenicah in kričal? Kdo ima pravico, 194 V | pravi: Zadeni culo na pleča in pojdi brez slovesa, zakaj 195 V | naslonil plečati hrbet na klop in je gledal mrko. ~"Kaj hočeš, 196 V | Jernej je zravnal dolgi život in se je začudil. ~"Po pravico 197 V | postave, razpečati pismo in razodeni pravico! ~Tvoj 198 V | je vprašal Jernej počasi in je široko odprl oči. ~"Tako 199 V | Tako je! Odpri ušesa in nikar ne zijaj: spodil te 200 V | izpregovoril. ~"Kaj je to postava in pravica?" ~Župan se je razjezil. ~" 201 V | Ne beseduj o pravici in postavi - kaj je pravica 202 V | postavi - kaj je pravica in postava, kaj so te reči 203 V | postava, kaj so te reči hlapcu in kaj ga brigajo! - Zdaj se 204 V | je sklonil glavo, srepo in natanko je pogledal. "Torej, 205 V | obrekuj! ~Gospodar je gospodar in hlapec je hlapec; in če 206 V | gospodar in hlapec je hlapec; in če reče gospodar hlapcu: 207 V | hlapcu: poveži culo, vstani in pojdi, je hlapcu ukazano, 208 V | hlapcu ukazano, da vstane in gre po svoji poti. Tako 209 V | Tako je bilo od vekomaj in tako bo na vse večne čase, 210 V | Jernej je gledal v tla in je premišljeval. ~"Da torej 211 V | Da torej povežem culo in vstanem in grem!" ~"Da greš 212 V | povežem culo in vstanem in grem!" ~"Da greš po svoji 213 V | še to mi povej, učenjak in župan: kako bom pa v culo 214 V | kako bom pa v culo povil in povezal svoje delo, kako 215 V | je tedaj razljutil župan in je s pestjo udaril po mizi. ~" 216 V | da ti bodo jezik kazali in te vlekli za suknjo! Z odraslimi 217 V | drugačen je bil tvoj pozdrav in še tvoj obraz, se mi zdi, 218 V | meni ne občini; poveži culo in se spravi po svojem potu!" ~ 219 V | potu!" ~Tako je rekel župan in je vstal. ~ 220 VI | VI ~Ko sta se Jernej in župan tako pogovarjala in 221 VI | in župan tako pogovarjala in prerekala, so prihajali 222 VI | prihajali v krčmo ljudje. ~In ko je bil Jernej ves užaljen, 223 VI | užaljen, se je okrenil k njim in je izpregovoril. ~"Zdaj 224 VI | besedo! Poznate me vsi, in kakor ste možje, ste bili 225 VI | ste možje, ste bili mladež in otročad, ko sem že oral 226 VI | otročad, ko sem že oral in žel in kosil. Moj dom je 227 VI | otročad, ko sem že oral in žel in kosil. Moj dom je stal, 228 VI | do potoka, gori do hriba; in moje so tiste prostrane 229 VI | tiste prostrane senožeti in moj je tisti gozd, ki gleda 230 VI | Kdo je ukazoval hlapcem in deklam, če ne Jernej? Kdo 231 VI | je vse obdelano, požeto in pokošeno in spravljeno - 232 VI | obdelano, požeto in pokošeno in spravljeno - Jernej, zdaj 233 VI | opravil, zdaj poveži culo in pojdi! Tako se je zgodilo: 234 VI | sodniki, ljudje, premislite in presodite!" ~Ljudje so gledali, 235 VI | oziral od obraza do obraza in strah ga je bilo. "Zakaj 236 VI | je bilo. "Zakaj molčite in me gledate kakor berača 237 VI | me gledate kakor berača in nadležnega popotnika? Ljudje 238 VI | ne prenaglite se z besedo in sodbo! Tam sedite po vrsti, 239 VI | premislite, spoznajte resnico in jo razodenite!" ~Vejačev 240 VI | Vejačev se je zasmejal in je rekel: ~"Ali se ti je 241 VI | Pa če bi bil norec jaz in bi nečedne burke uganjal 242 VI | pred vami, v zabavo vam in pohujšanje: moja pravica 243 VI | odpovedal! Gre mu kot za pečjo in žlica pri skledi! Še oslepelega 244 VI | konja? Ne gre za miloščino in za vbogajme, za pravico 245 VI | Če je človeška postava in božja zapoved, da mi ukaže: 246 VI | ukaže: Zdaj, ko si dodelal in ko se je nagnil večer, poveži 247 VI | nagnil večer, poveži culo in pojdi, kamor ti je pot! - 248 VI | Kmetje so se spogledali in so molčali. ~"Ti govori, 249 VI | Ali je to človeška postava in božja pravica?" ~"Tako ste 250 VI | župan. "Odgovorite mu!" ~In Šalander je odgovoril. ~" 251 VI | odgovoril. ~"Človeška postava je in božja zapoved, da hlapec 252 VI | zapisana, povsod veljavna, in tudi je Kristusov ukaz, 253 VI | hiše, kadar ti je doslužil in je star in nadložen! Ti, 254 VI | ti je doslužil in je star in nadložen! Ti, Jernej, pa 255 VI | pojdi sam, pa mu razloži in se te bo usmilil!" ~Jernej 256 VI | Jernej pa je vzrojil in je govoril naglas. ~"Nič 257 VI | odpro na stežaj! Ni berač in popotnik, kdor je gospodaril 258 VI | Premisli, Jernej, preudari in ne prenagli se!" je počasi 259 VI | sprla z mladim gospodarjem in se ti ne da prositi - morda 260 VI | pijance, ki so bajto zapili, in tatove, ki so jim na starost 261 VI | dolgi prsti odpovedali! In tudi zapirajte vanjo sodnike, 262 VI | ki so postavo opljuvali in pravico oskrunili! Pa še 263 VI | Takrat so se razjezili kmetje in so govorili vsi vprek in 264 VI | in so govorili vsi vprek in so kričali. ~"Ne zmerjaj, 265 VI | Odpri mu jih na stežaj!" ~In župan je stopil k Jerneju. ~" 266 VI | onim, ki so ga preganjali in kleli!" ~Povesil je glavo, 267 VII | Zberi paglavce na cesti in jim pripoveduj svojo pravdo, 268 VII | zato da se ti bodo smejali in da te bodo vlekli za suknjo! 269 VII | polno božjega blagoslova!" In Jernej je šel in zbral paglavce 270 VII | blagoslova!" In Jernej je šel in zbral paglavce na cesti, 271 VII | cesti, kolikor jih je videl in srečal. In ko so prišli, 272 VII | jih je videl in srečal. In ko so prišli, radovedni, 273 VII | prišli, radovedni, prešerni in veseli, jim je razlagal 274 VII | glejte, otroci, star sem že in nadložen, in ko sem dozidal, 275 VII | star sem že in nadložen, in ko sem dozidal, so prišli 276 VII | ko sem dozidal, so prišli in so rekli: Na, Jernej, zdaj 277 VII | hišo; jaz pa sem širil svet in sem ga množil, s plugom 278 VII | sem ga množil, s plugom in brano; in ko sem dodelal, 279 VII | množil, s plugom in brano; in ko sem dodelal, so prišli 280 VII | ko sem dodelal, so prišli in so rekli: Na, Jernej, mejniki 281 VII | povejte mi, če je to postava in pravica!" ~Otroci so se 282 VII | stisnil krajcar v pest in je pobegnil. ~"Bog s teboj, 283 VII | menoj, ki si vse slišal in ki modro gledaš: kako je 284 VII | je v tej pravdi pravica in postava? Kako po tvojih 285 VII | umaknil se je za korak in je zaklical s prav počasnim, 286 VII | Pijanec!" ~Nato je šel in se je oziral, če ne stopi 287 VII | za njim. ~"Pojdi, mlad si in nespameten. Bog bo zatisnil 288 VII | zatisnil oči!" je rekel Jernej in je bil žalosten. ~Velika 289 VII | bila gruča okoli njega, in kolikor dalje je šel, toliko 290 VII | dalje je šel, toliko večja in veselejša je bila procesija. ~" 291 VII | seme vanjo, da bo klilo in zorelo nekoč! Nič ne škodi, 292 VII | ne škodi, če ste veseli in razposajeni; tistega se 293 VII | se bojte, ki mrko gleda in počasi hodi! Tudi jaz sem 294 VII | Tudi jaz sem rogovilil in sem plesal, da je bilo veselje; 295 VII | veselje; dekleta so me gledala in fantje so se me bali. S 296 VII | Jernej!" so zavpili otroci. ~In kakor je Jernej šel v veseli 297 VII | so bile nenadoma lahke in mlade njegove noge, celo 298 VII | rokavom, postal je sredi ceste in se je ozrl po otrocih. ~" 299 VII | neoskrunjena od vsega spoznanja in od vse bridkosti. Kakor 300 VII | da hodim zdaj po svetu in iščem, kje bi jo odložil. 301 VII | kaj je naredila zapoved in kaj so ljudje storili! Ne 302 VII | treba, otroci! Star sem že in nadložen, ne morem se igrati 303 VII | kozolcev preobračati!" ~In ko je stal globoko upognjen 304 VII | je stal globoko upognjen in je pobiral klobuk, se je 305 VII | kraj ceste, smejali so se in so čakali. Počasi se je 306 VII | Počasi se je vzdignil Jernej in si je otepel prah s kolen; 307 VII | je bil ves upal od strahu in bridkosti. ~"Bog je zatisnil 308 VII | niste občutili? Bog z vami in usmiljenje njegovo!" ~"Padel 309 VII | koleno. ~Jernej se je ozrl in se hudo začudil. ~"Bog vas 310 VII | zadel je Jerneja v čeljust in je presekal kožo, tako da 311 VII | deček; še krilo je nosil in bos je bil. Z drobnimi koraki, 312 VII | Z drobnimi koraki, ihte in kriče je tekel k Jerneju, 313 VII | sodnik!" ~Otrok je ihtel in se je tresel. ~"Mati, mati, 314 VII | prsih, samo še tiho je ihtel in jecljal. ~"Mati, mati, mati!" ~ 315 VIII | Sitarja, pa ga ni pogledal in tudi Sitar je okrenil glavo. ~" 316 VIII | po culo!" je rekel Jernej in je gledal predse, kakor 317 VIII | ni potreba zaklepati hiše in kašče!" ~Stopil je v vežo, 318 VIII | je bil nekoč sam izbral in pripravil pod streho. Postelja 319 VIII | Postelja je bila tam, razpelo in molek nad posteljo, drugega 320 VIII | je začel zgibati plahto in vezati culo z močno vrvjo, 321 VIII | Jernej pokleknil pred razpelo in se je pokrižal in se sklonil 322 VIII | razpelo in se je pokrižal in se sklonil globoko, tako 323 VIII | hlapca, ki je pravice lačen in žejen, nasiti ga in napoji! 324 VIII | lačen in žejen, nasiti ga in napoji! Samo ukaži, pa bo 325 VIII | pa bo živa tvoja beseda in bo napolnila vsa srca, da 326 VIII | bodo čudežno izpregledale; in tudi svojega hlapca ne izkušaj 327 VIII | predolgo, ker je že star in nadložen; in potolaži ga, 328 VIII | je že star in nadložen; in potolaži ga, ker je potrt 329 VIII | potolaži ga, ker je potrt in slab od bridkosti! Oče naš, 330 VIII | kateri si v nebesih..." ~In Bog ga je potolažil in bridkost 331 VIII | In Bog ga je potolažil in bridkost je izginila in 332 VIII | in bridkost je izginila in mirno je bilo njegovo srce. ~ 333 VIII | zadel je preko rame culo in škornje, vzel je v roko 334 VIII | roko grčavo romarsko palico in se je napotil. Na pragu 335 VIII | volja, da nastopiš to pot; in srečen se povrni!" ~Od daleč 336 VIII | rekel Jernej v svojem srcu in je iztegnil roko v slovo 337 VIII | je iztegnil roko v slovo in pozdrav. ~"Brez sovraštva 338 VIII | Še se je ozrl na hišo in po polju, po senožetih, 339 VIII | polju, po senožetih, lokah in daljnih pašnikih, in je 340 VIII | lokah in daljnih pašnikih, in je šel v dolino. ~Velika 341 VIII | je šel v dolino. ~Velika in lepa hiša je sodnija, sredi 342 VIII | vrsto oken ima, visoka vrata in nad vrati cesarskega orla. ~ 343 VIII | cesarskega orla. ~Čudno in sitno je bilo Jerneju, ko 344 VIII | kraja, ki je bil poln jeze in kletev, hudih in krivičnih 345 VIII | poln jeze in kletev, hudih in krivičnih pravd in krivih 346 VIII | hudih in krivičnih pravd in krivih priseg. ~Naproti 347 VIII | dober dan!" je rekel Jernej in se je odkril. ~"Kaj bi rad?" 348 VIII | vprašal služabnik godrnjaje in je premeril Jerneja s čemernim 349 VIII | premeril Jerneja s čemernim in neprijaznim pogledom. ~" 350 VIII | se je nasmehnil Jernej in je gledal na suhljatega 351 VIII | pravdajo, drugi naj prisegajo in kolnejo, Jernej se ne bo 352 VIII | pravdal! Le poslušajo naj in naj razsodijo, brez jeze 353 VIII | naj razsodijo, brez jeze in brez zlega!" Začuden in 354 VIII | in brez zlega!" Začuden in zlovoljen je gledal krivenčasti 355 VIII | dolgim kazalcem na stopnice in je šel. ~Culo in škornje 356 VIII | stopnice in je šel. ~Culo in škornje na rami, palico 357 VIII | je mahal z obema rokama in je bil v obraz ves zaripel 358 VIII | Koščičasti kmet je hitel mimo in ni nič odgovoril. ~"Jeznorit 359 VIII | človek!" je pomislil Jernej in je zmajal z glavo. ~"Med 360 VIII | razbojnike!" ~Stal je na hodniku in ni vedel, na katere duri 361 VIII | katere duri bi potrkal. In ko je stal in gledal, so 362 VIII | bi potrkal. In ko je stal in gledal, so se odprle duri 363 VIII | duri na stežaj. Zelo dolg in zelo suh človek, črno oblečen, 364 VIII | stopil iz izbe, šel je mimo in je pustil duri odprte. ~ 365 VIII | S klobukom v roki, plah in radoveden, je pogledal Jernej 366 VIII | plešast gospod z dolgimi brki in nejevoljnim obrazom. Za 367 VIII | Sodnik je vzdignil glavo in je pogledal postrani na 368 VIII | tožim!" je rekel Jernej. "In mislim, da sem prišel na 369 VIII | je nekoliko okrenil glavo in se je nasmehnil, tudi sodnik 370 VIII | Jernej je zvrnil culo in škornje na klop, stopil 371 VIII | klop, stopil je k pregraji in se je naslonil nanjo z obema 372 VIII | meni, drugim ne krivice in ne hudega povračila - to 373 VIII | Sitarja iz hiše, s culo in škornji na ramah, kakor 374 VIII | šele, da bi ga vklepali in ga gnali skozi vas in ga 375 VIII | vklepali in ga gnali skozi vas in ga metali v ječo! Tudi okarati 376 VIII | pa usmiljeno prizanašanje in odpuščanje!" ~Strmela sta 377 VIII | Strmela sta obadva, sodnik in pisar. ~"Kaj se ti blede, 378 VIII | izmislil, le iz porednosti in prešernosti: Na, Jernej, 379 VIII | Jernej, je rekel, poveži culo in vzemi romarsko palico in 380 VIII | in vzemi romarsko palico in pojdi! Ne, recimo, voli 381 VIII | ti pot bolj zložna zdi; in nikoli se več ne povrni! 382 VIII | ne povrni! Zdaj si star, in ker ti je hrbet že upognjen, 383 VIII | pa odprite bukve, sodnik, in razsodite po pravici!" ~ 384 VIII | je nagnil preko papirjev in se je smejal, da so se mu 385 VIII | čuda je odprl Jernej usta in je molčal. ~Čemu da si prišel?" 386 VIII | vprašal sodnik tako osorno in je gledal tako mrko, da 387 VIII | zgodbo po vrsti, brez laži in brez olepšav: tako se je 388 VIII | olepšav: tako se je godilo in nič drugače. Kaj bi še pripovedoval, 389 VIII | prežvekaval? Vaša je sodba in beseda, ne moja! Vi ste 390 VIII | bolj se je čudil sodnik in zmerom bolj osorno je gledal; 391 VIII | pogovarjal z vami o steklem polžu in o jari kači! Kar imate povedati, 392 VIII | popraskal se je za ušesom in ni vedel, kaj bi. ~"Kako, 393 VIII | primi tega človeka za roko in mu pokaži, kje da so stopnice 394 VIII | pokaži, kje da so stopnice in kod se pride na cesto!" ~ 395 VIII | kod se pride na cesto!" ~In res je prijel suhljati služabnik 396 VIII | krivični sodnik, so še sodniki; in nad vsemi je Bog!" ~Vzel 397 VIII | vsemi je Bog!" ~Vzel je culo in škornje in palico in je 398 VIII | Vzel je culo in škornje in palico in je šel. Pred stopnicami 399 VIII | culo in škornje in palico in je šel. Pred stopnicami 400 VIII | stopnicami pa se je vrnil in je stopil z dolgimi koraki 401 VIII | zavetišče krivičnih pravd in krivih priseg!" ~Zamahnil 402 IX | kje bi počival. ~Jasen in topel večer je bil, komaj 403 IX | narahlo zibalo na senožeti in da je tiho pošumevalo v 404 IX | prijazna Tičnica, zavetišče in tolažba vseh zaljubljenih 405 IX | tolažba vseh zaljubljenih in vseh brezdomnih. Mimo polja 406 IX | Jernej, ker je bil truden in ker je bilo njegovo srce 407 IX | bridkosti polno. Tiste velike in hude bridkosti, ki je obšla 408 IX | blagoslovljeni od nesreče in bridkosti; odprt vam bo 409 IX | oblačilu sprejmeš nekoč in pozdraviš! Nič jeze ne bodi 410 IX | narazen z grdim pogledom in hudo besedo - blagoslov 411 IX | božji s teboj!" ~Take blage in usmiljene so bile njegove 412 IX | Zakaj samota je bila naokoli in mračilo se je; v smrekah 413 IX | Bog vam dodeli počitka in tolažbe!" je molil Jernej. " 414 IX | gledali njegovo glorijo; in ura pride tudi meni, grešniku!" ~ 415 IX | ugledal je Jerneja od daleč in se je napotil naravnost 416 IX | Velik je ta dom, brez zidov in brez mejnikov; ni treba, 417 IX | ti ni treba priklanjati! In vse to prostrano bogastvo 418 IX | prostrano bogastvo brez davkov in brez doklad! Ne pritožujva 419 IX | dodelil samo popotnikom in romarjem!" ~Jernej se je 420 IX | spoznanje, krepko vtepli postavo in zapoved: da je pravica ustvarjena 421 IX | mi je potreba zdaj tožbe in pravde, kaj prerekanja z 422 IX | kaj prerekanja z Bogom in z ljudmi? Največji zaklad 423 IX | poklicani, da sodijo po pravici in postavi. Bog je poslal pravico 424 IX | je poslal pravico na svet in ni pustil, da bi jo ljudje 425 IX | Trdna je tvoja vera, Jernej, in velik bo greh, ki ga bodo 426 IX | stal sredi ceste razcapan in gologlav in bo preklinjal, 427 IX | ceste razcapan in gologlav in bo preklinjal, odraslim 428 IX | storil, kadar se povrneš in ne bo pravice ne pri Bogu 429 IX | kar ne bilo več tega neba in nič več teh zvezd, ki gledajo 430 IX | zvezd, ki gledajo na naju, in te doline ne več in ne tebe 431 IX | naju, in te doline ne več in ne tebe več in ne mene? 432 IX | doline ne več in ne tebe več in ne mene? O, kako brezbožne 433 IX | brezbožne so bile tvoje besede, in kako hudo je storila krivica 434 IX | so zvezde ugašale, velik in rdeč je vstajal mesec. ~ 435 X | Preštel je svoje premoženje in veliko je bilo: skoraj vsako 436 X | se je še ozrl v dolino in se je odkril in pokrižal. 437 X | v dolino in se je odkril in pokrižal. Zgodaj je bilo, 438 X | Ne še te rosne postelje in te visoke strehe!" ~In je 439 X | postelje in te visoke strehe!" ~In je zadel culo na rame in 440 X | In je zadel culo na rame in se je nameril med senožetmi 441 X | je nameril med senožetmi in njivami do ceste. Spočit 442 X | do ceste. Spočit je bil in je hodil z lahkim korakom, 443 X | njegovo srce je bilo veselo in utolaženo. ~"Kaj bi trosil 444 X | bil greh, da bi lenaril; in tudi greh bi bil, da bi 445 X | pripelje mimo krščanski človek in poreče: Na, Jernej, prostora 446 X | Jernej, prostora je za dva in kobila je spočita - pa prisedem 447 X | prisedem v božjem imenu!" ~In komaj je tako pomislil, 448 X | je pripeljal mimo kmet in se je ozrl in je ustavil 449 X | mimo kmet in se je ozrl in je ustavil koleselj. ~"Kam 450 X | Štirideset let sem delal tam. In ko sem dodelal, je prišel 451 X | ko sem dodelal, je prišel in je rekel: Pojdi!" ~Kmet 452 X | Kmet je pogledal mrko in je švrknil po konju. ~"Tako. 453 X | razsodijo! Pravico hočem sebi in drugim in vsem - krivice 454 X | Pravico hočem sebi in drugim in vsem - krivice nikomur!" ~" 455 X | Jerneju, da je nategnil vajeti in se je koleselj skoraj ustavil. ~" 456 X | skoči takoj s koleslja in se napoti, odkoder si prišel! 457 X | kaj šele, če je pravica in postava na gospodarjevi 458 X | po nekrivem? Dal bi Šimnu in dal bi Jakcu vsakemu en 459 X | vsakemu en cepec v roke in bi rekel: Zdaj pa mlatita 460 X | razločil, kdo da je gospodar in kdo da je hlapec! Tako bi 461 X | Zato je Jernej vzel culo in je vzel škornje, pa je skočil 462 X | škornje, pa je skočil z voza in se je opotekel proti jarku. 463 X | sodil po svojih postavah in po svojem usmiljenju!" ~ 464 X | hriba, zazvonilo poldne; in Jernej je bil lačen. Ni 465 X | kmet, ki je Bogu dan kradel in je bil že opoldne pijan; 466 X | je bil že opoldne pijan; in pa droben, siv in prihuljen 467 X | pijan; in pa droben, siv in prihuljen starec, v obnošene 468 X | ki je igral na harmoniko in prepeval kvante. Reč je 469 X | Jernej ga ni pogledal in ga ni maral poslušati in 470 X | in ga ni maral poslušati in je sedel za drugo mizo. ~" 471 X | razbojniki?" se je razjezil kmet in je izkušal, da bi naredil 472 X | izkušal, da bi naredil trezen in pameten obraz. "Kam in po 473 X | trezen in pameten obraz. "Kam in po kakšnih potih, očka?" ~" 474 X | ki me je spodil z voza; in tudi župan je rekel." ~" 475 X | navzkriž?" je hitel kmet in je bil vesel, da se je Jernej 476 X | zasmejal kmet krohotoma in je udaril starega godca 477 X | kolena, da je zacvilila, in se je zasmejal tako od srca, 478 X | od smeha, odkašljal se je in je pokazal s prstom na godca. ~" 479 X | tožil; zakaj pameten je in pozna pravico. Zdaj bo že 480 X | nakremžil, zajecal je tenko in je visoko vzdignil kolena. 481 X | oskrunil božjo podobo!" ~In je vstal nespočit, zadel 482 X | nespočit, zadel je culo in je šel. Skozi okno ga je 483 X | pozdravljal prešerni smeh kmetov in godčev. ~Cesta se je širila, 484 X | opotekala se je kakor pijana in je jokala naglas. Tudi otrok 485 X | naglas. Tudi otrok je ječal in se je ovijal matere z obema 486 X | obema rokama okoli vratu. In ko je ugledala Jerneja, 487 X | vzdignila zabuhli objokani obraz in je vzkliknila. ~"Ali je 488 X | ste!" ~Prijela je otroka in ga je vzdignila in ga je 489 X | otroka in ga je vzdignila in ga je pokazala Jerneju. 490 X | bil, oči pa je imel rdeče in tope. ~"Človek, tudi pri 491 X | otrok Bogu, Materi božji in svetnikom? Kaj je storil, 492 X | ali je pravica na svetu in v nebesih?" ~Objela je otroka 493 X | močjo, zajokala je naglas in je šla dalje. ~Jernej je 494 XI | ljudi, vsak dan velika maša in procesija. Duhovnikov je 495 XI | Od jutra do večera zvoni in potrkava. Kakor po semnju 496 XI | pogledal, kako bi se prestopil in koga bi vprašal. ~Dolgo 497 XI | Jernej križem po ulicah in je ogledoval ta čuda; nato 498 XI | pokleknil je pred stranski oltar in je dolgo molil. Vse tiho 499 XI | je dolgo molil. Vse tiho in mračno je bilo v cerkvi, 500 XI | odmolil, je bilo veliko in trdno njegovo zaupanje. "