Part

 1 II   |    njegovih rok, njegovega čela pot. Živi človek v hiši leto
 2 II   |     sram in hlapca. Pa je tekel pot v potokih, pa smo postavili
 3 III  |       se ti ne zdi, pa srečo na pot!" ~Jernej je strmel, nič
 4 III  |        ti jih ne boš premaknil! Pot, ki je kanil s tvojega čela,
 5 VI   |      culo in pojdi, kamor ti je pot! - za to gre!" ~Kmetje so
 6 VI   |      Pojdi, hlapec, kamor ti je pot!" ~"Odpri mu duri, hlapcu,
 7 VIII |     božja volja, da nastopiš to pot; in srečen se povrni!" ~
 8 VIII |    pozdrav. ~"Brez sovraštva na pot; težje je v srcu sovraštvo
 9 VIII |      kar naravnost, kamor se ti pot bolj zložna zdi; in nikoli
10 IX   |         polja se je vila zložna pot, preko pašnikov v zeleno
11 IX   |     pokazali so nama nezaželeno pot - Bog pa nama je odprl dom
12 IX   |       po krivem potu - dolga bo pot nazaj, o Jernej! - Glej,
13 XI   |       pravdam se za mejo, ne za pot, nikogar ne maram ukaniti -
14 XII  | senožeti, kamor še ni bil kanil pot od mojega čela. Tako sem
15 XII  |    palico pa pojdi, kamor ti je pot! Tako je rekel; je razsodil
16 XII  |       njegove krivice. Na krivo pot sem zabredel, na pravo krenem!" ~
17 XIII |         ga je naložil, dolga je pot, ki jo je odmeril; jaz pa
18 XIV  |     ukazal, strma in kamnita je pot do pravice!" je rekel Jernej
19 XV   |         pravice. ~Dolga je bila pot, predolga za Jerneja, ki
20 XV   |   cesarja!" ~"Oj, oče, dolga je pot do cesarskega mesta in stare
21 XV   |    Jerneja. ~"Dolga in težka je pot, oče! Čez visoke hribe drži,
22 XV   |        pri hlapcih!" ~"Kam drži pot?" je vprašal krčmar. ~"V
23 XV   |   Blagoslovi, Bog, to poslednjo pot; v tvoje roke polagam svojo
24 XVI  |     počenjate z menoj? Kam drži pot?" je vprašal tistega, ki
25 XVI  |         sem se napotil na težko pot, na dolgo pot do cesarja.
26 XVI  |  napotil na težko pot, na dolgo pot do cesarja. Pri njem je
27 XVII |         Še dve uri je do Resja; pot je dolga in pusta, če imaš
28 XVII |         je palil. ~"Torej pa na pot in nič sitnosti ne delaj!
29 XVII |     obrvi so mu zakrivale oči. ~Pot se je vila ob položni rebri,
30 XVIII|     pozabil doma, ko sem šel na pot. Kaj ne gori prijazno moj