Part

 1 I   |  napotili v krčmo. Sedli so za dolgo mizo pri Stržinarju, vsi
 2 I   |        v steklenico; počasi in dolgo je izlival, ker se mu je
 3 II  |      daljni spomladi in ne vse dolgo poletje?" ~Jernej ni stopil
 4 III |      je šel po razoru v polje. Dolgo je gledal Sitar za njim,
 5 III |        k Jerneju, gledal mu je dolgo v obraz, nato je izpregovoril: ~"
 6 III |          Še se je ozrl Jernej, dolgo se je oziral, ni srečal
 7 IV  |       bilo, pa sem se napotil: dolgo je že, tudi ne sanja se
 8 V   |      več vesel, ne prijazen. ~"Dolgo si govoril, bil bi kratko
 9 V   |       gospodarja - kam zdaj?" ~Dolgo je molčal Jernej, preden
10 VI  |    čeprav nisi iz naše občine. Dolgo si bil med nami; ni treba,
11 VII |      so mi jo vzeli. Zidal sem dolgo let, glejte, otroci, star
12 VIII|     sredi trga stoji v Dolini, dolgo vrsto oken ima, visoka vrata
13 X   |    Jernej je bil lačen. Ni več dolgo romal, ni več dolgo čakal,
14 X   |        več dolgo romal, ni več dolgo čakal, bela krčma se je
15 XI  | prestopil in koga bi vprašal. ~Dolgo je romal Jernej križem po
16 XI  |      pred stranski oltar in je dolgo molil. Vse tiho in mračno
17 XI  |      pravde, pravice iščem!" ~"Dolgo boste iskali, oče! Iskali
18 XII |   poslušal Jernej take besede; dolgo je molčal. ~"Kaj ste sodnik?" ~"
19 XIII|      pred posteljo in je molil dolgo molitev. Truden je bil,
20 XV  |        boste počivali v jarku, dolgo počivali, oče! Vzemite zadnji
21 XVI |   nebesa molitve iz Babilona. ~Dolgo je hodil, dalj ni mogel.
22 XVI |       napotil na težko pot, na dolgo pot do cesarja. Pri njem
23 XVII|        legel v seno. Ležal je, dolgo ni zaspal, pogovarjal se
24 XVII|     Jernej pogovarjal z Bogom, dolgo v noč je molil; in ko je
25 XVII| napotil brez slovesa. Hodil je dolgo, trikrat je počival; pred