Part

 1 II  |   senožet; in ko je dom stal, ko sta bila rodovitna polje in
 2 III |         ne srečal hlapca. Obadva sta šla počasi, obadva upognjena;
 3 III |        obadva upognjena; gledala sta v tla in vendar sta se videla
 4 III |      gledala sta v tla in vendar sta se videla od daleč, kakor
 5 IV  |        je bilo hudo in težko. In sta šla vsak po svoji poti. ~
 6 V   |           po opravkih!" ~Stopila sta v krčmo; široko je sedel
 7 VI  |                           VI ~Ko sta se Jernej in župan tako
 8 VI  |        sam ne boš prenaredil! Če sta se sprla z mladim gospodarjem
 9 VIII|         in odpuščanje!" ~Strmela sta obadva, sodnik in pisar. ~"
10 IX  |         jaz bom molil!" ~Gledala sta v nebo s široko odprtimi
11 X   |        je bilo? Kako pa? Kako pa sta prišla navzkriž?" je hitel
12 X   |     visoko vzdignil kolena. Nato sta se obadva zasmejala. ~Jernej
13 XI  | Razbojniki! Razbojniki!" ~Prišla sta s težkimi koraki po stopnicah,
14 XIII|      greh in vso krivico!" ~Tako sta se pogovarjala potepuh in
15 XIII|         in znočilo se je, obadva sta utihnila; potepuh je bil
16 XV  |       hrbtu! Kje mu je mati, kje sta mu oče in brat, popotniku?
17 XV  |      meri!" ~Krčmar in krčmarica sta se spogledala, sta se nasmehnila.
18 XV  |     krčmarica sta se spogledala, sta se nasmehnila. Jernej je
19 XV  |       krčmar napregel in peljala sta se z Jernejem v neznano
20 XVI |     Jerneja in njegovo culo. ~Pa sta prišla, Jernej in njegov
21 XVI |          do velike hiše, stopila sta v veliko izbo. Tam so ga
22 XVII|       zasvetila bela vas. Prišla sta do županove hiše, župan