Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
Alphabetical [« »] imenoval 1 imenu 4 imenuj 1 in 933 iskal 6 iskali 2 iskat 4 | Frequency [« »] ----- ----- 1477 je 933 in 497 se 291 jernej 278 ne | Ivan Cankar Hlapec Jernej in njegova pravica IntraText - Concordances in |
Part
501 XI | Tako se je vrnil na cesto in je vprašal gosposkega človeka, 502 XI | sodniki, da bi se jim pritožil in da bi jim razložil svojo 503 XI | zasmejal. ~"Oče, poiščite in izberite jezičnega dohtarja, 504 XI | dohtarja, pa se bo pritožil in bo razložil pravdo!" ~"Pa 505 XI | da bi jo slepec pregledal in glušec razločil? Ne pravdam 506 XI | je umil roke!" ~Rekel je in se je zasmejal in je šel 507 XI | Rekel je in se je zasmejal in je šel po svoji poti. ~" 508 XI | ko mu je bilo do joka!" ~In je hodil po ulicah, izpraševal 509 XI | po ulicah, izpraševal je in je iskal in je našel. Velika 510 XI | izpraševal je in je iskal in je našel. Velika hiša je 511 XI | Velika hiša je bila, visoka in prostrana, kakor ji Jernej 512 XI | križem po vežah, hodnikih in stopnicah; gosposki in kmečki 513 XI | hodnikih in stopnicah; gosposki in kmečki ljudje, moški in 514 XI | in kmečki ljudje, moški in ženske; in vsi so imeli 515 XI | ljudje, moški in ženske; in vsi so imeli skrb na obrazu 516 XI | so imeli skrb na obrazu in vsem se je mudilo; kakor 517 XI | skomizgnil je z rameni in je hitel dalje. Tako je 518 XI | Jernej tam s klobukom v roki in ni vedel kam. Pa so se nenadoma 519 XI | glasovi, debel moški glas in tenek ženski. ~"Razbojniki! 520 XI | je imela v rokah dežnik in culo, moški pa je tolkel 521 XI | gosposki: tako je bil sladikast in uglajen. ~"Premisli svoje 522 XI | premišljeval!" ~Jernej se je čudil in kakor strah mu je seglo 523 XI | stal Jernej vrh stopnic in je čakal, da bi ga kdo ogovoril 524 XI | ter poprašal po opravkih. ~In res je prišel mimo mlad 525 XI | Jerneja, ki je stal tam s culo in škornji, in se je ustavil. ~" 526 XI | stal tam s culo in škornji, in se je ustavil. ~"Kaj pa 527 XI | ljubi oče - katerega iščete in čemu?" ~"Pravičnega sodnika 528 XI | sodnika iščem, ni mi do imena in obraza. Tako je stvar: delal 529 XI | štirideset let, ustanovil sem dom in hišo. Bistro pomnite: ustanovil 530 XI | pomnite: ustanovil sem dom in hišo. Zdaj presodite: čigava 531 XI | tistega, ki jo je sadil in cepil, ali pač tistega, 532 XI | štirideset let, ustanovil si dom in hišo, zdaj pa pojdi po svetu 533 XI | zdaj pa pojdi po svetu in išči svoje pravice! Pa nisem 534 XI | po svetu, iskat pravice, in tako sem prišel. Kam naj 535 XI | je stalo pred Jernejem. In vsi so gledali veselo in 536 XI | In vsi so gledali veselo in vsi so se smejali, Jernej 537 XI | Jernej pa je bil osupel in užaljen. ~"Povejte mi, ko 538 XI | Povejte mi, ko vas je toliko in ko ste učeni!" ~Suh bradač, 539 XI | naočnike, si je pogladil brado in se je blago nasmehnil. ~" 540 XI | se je vdrugič nasmehnil in je rekel: ~"Pojdite z mano, 541 XI | Jernej je šel z njim in vsi, ki so poslušali, so 542 XII | ki je imel svetle brke in vesele oči. Ozrl se je in 543 XII | in vesele oči. Ozrl se je in je bil osupel, ko je ugledal 544 XII | ugledal dolgega Jerneja in njegovo procesijo. ~Bradač 545 XII | pomežiknil je prešerno in se je nasmehnil in je rekel: ~" 546 XII | prešerno in se je nasmehnil in je rekel: ~"Tebi, Košir, 547 XII | človek humorja, priporočam in izročam popotnika, ki išče 548 XII | komedije? Kdo ste vi, človek, in koga iščete?" Jernej je 549 XII | Jernej sem iz Betajnove in krivico so mi storili. Zato 550 XII | pravice, ki jo je Bog poslal in ki jo hranijo sodniki v 551 XII | vam storili? Koga tožite in čemu?" ~"Nikogar ne tožim, 552 XII | tožim, zakaj potreba ni in ne maram, da bi trpeli ljudje 553 XII | razsodili vi, ki ste učeni in poznate postavo! - Delal 554 XII | sem delal štirideset let in Bog je obilno blagoslovil 555 XII | prišel sin njegov, negodnik, in je rekel, v prešerni pijanosti 556 XII | Jernej, zdaj poveži culo in pojdi, zakaj, Jernej, zdaj 557 XII | si dodelal, zdaj si star in nadložen, ne maram te več; 558 XII | domu, ki si ga sam postavil in ga varoval vsega hudega, 559 XII | razsodil sam zoper pravico in postavo, da je jablan tistega, 560 XII | zasadil. Jaz pa sem šel in sem se napotil iskat pravice, 561 XII | jo je Bog poslal na svet in ki je človeška sila ne more 562 XII | je govoril Jernej, počasi in po vrsti, brez hinavščine. 563 XII | Mladi sodnik pa je poslušal in je gledal žalostno. ~"Le 564 XII | svojemu gospodarju, ki je trd in krivičen, in mu recite: 565 XII | ki je trd in krivičen, in mu recite: Spoznaj pravico, 566 XII | Recite mu tako, pa mu bo žal in bo spoznal svoj greh in 567 XII | in bo spoznal svoj greh in bo storil, kakor boste prosili!" ~ 568 XII | ste razsodili po pisani in božji pravici?" ~"Tako sem 569 XII | je bil višji od sodnika in od lenuhov, ki so stali 570 XII | sem jo jaz sam postiljal in ravnal trdih štirideset 571 XII | si je postavil lepo hišo in topel hram? Odprite bukve: 572 XII | besede, ki so tako naredile in zapovedale. Pokažite: tudi 573 XII | bi rad videl tistih bukev in črno obrezo! Ali je tam 574 XII | soka; zdaj pa, ko si star in nadložen, ko ni več krvi, 575 XII | kadar je napolnil shrambe in kašče, hodi od vasi do vasi, 576 XII | do hiše, v nadlogo ljudem in psom, ter prosi vbogajme 577 XII | skorje kruha? To mi povejte! In še mi razložite, kako da 578 XII | je cula: perilo je notri in prazniška obleka! Štirideset 579 XII | Štirideset let - preštejte in premislite, koliko je to 580 XII | premislite, koliko je to tednov in koliko ur! Moja pamet je 581 XII | je to samo toliko tednov in samo toliko dni, da je ta 582 XII | plačilo? Prazniška obleka in platnena srajca pravično 583 XII | obraz, na prašne čevlje in obnošeno obleko. ~"Ne prerekajte 584 XII | ljudje so ji dali silo in oblast. Kadar vas biča, 585 XII | vas biča, upognite hrbet in zaupajte v Boga; če spremeni 586 XII | krivice, obrnite se stran in ne iščite opravka z njo! 587 XII | premislite, pa pojdite zbogom in storite, kakor sem rekel!" ~ 588 XII | Kopal bom, lopato bom vzel in bom kopal, dokler bodo zmogle 589 XII | gluhasta so njegova ušesa! In se še ozrl nisem za njim 590 XII | se še ozrl nisem za njim in sem šel. Zdaj pa v drugo, 591 XII | tam na stopnicah, moški in ženska: razbojniki, razbojniki, 592 XII | razbojniki, razbojniki! In spet sem si mislil: kako 593 XII | hiši, ki je hiša pravice in pisanih postav? Tako sem 594 XII | pravice, hišo laži, hinavščine in razbojništva ste postavili. 595 XII | služabniki božje besede in postave, pač pa služabniki 596 XII | pač pa služabniki satanovi in njegove krivice. Na krivo 597 XII | droben, starikav plešec, in se je ustavil in je grdo 598 XII | plešec, in se je ustavil in je grdo pogledal. ~"Kdo 599 XII | kakor čednik na paši?" ~In dalje je govoril Jernej. ~" 600 XII | hiša hinavščine je, z lažjo in hudodelstvom so jo oskrunili. 601 XII | vas bodo spodili, s culo in palico; porušili bodo to 602 XII | Tako je govoril Jernej in je trepetal od globokega 603 XIII | človek je stopil k Jerneju in ga prijel za roko. ~"Kaj 604 XIII | plešec pa je hudo gledal in je namrgodil obraz. ~"Kaj 605 XIII | z njim? Kaj ga ne vidite in ga niste slišali?" ~Jernej 606 XIII | molčal od prevelike osuplosti in je šel z njimi. Šli so križem 607 XIII | dvorišču pa je postal Jernej in se je okrenil k tistim, 608 XIII | menoj?" ~Osorno so gledali in so molčali. Jerneja pa je 609 XIII | srcu od tolike krivice; in ko je šel z njimi preko 610 XIII | je bil nenadoma ves star in upognjen. "Če ste razbojniki, 611 XIII | razbojnik ima svojo pravico in svoje postave, ne krade 612 XIII | svoje postave, ne krade in ne ubija brez premisleka - 613 XIII | odgovorili; gledali so osorno in so molčali. ~"Glejte, razbojniki; 614 XIII | razbojniki; kakor ste mladi in čokati in kakor je Jernej 615 XIII | kakor ste mladi in čokati in kakor je Jernej star in 616 XIII | in kakor je Jernej star in slab od krivice: ko snope 617 XIII | bi ga s palico odklatil; in Bogu ni potreba, da bi mu 618 XIII | je odmeril; jaz pa pojdem in bom nosil do konca!" ~Take 619 XIII | vodili, pa so odprli duri in so jih zaklenili za Jernejem. 620 XIII | vedi. Lasje so bili redki in kuštravi; kozavi obraz ni 621 XIII | položil je nanjo culo, škornje in klobuk, palico pa je postavil 622 XIII | smejal zmerom bolj veselo in prijazno; potepuh je bil, 623 XIII | če je sladka ali grenka, in pojmo aleluja sodniku!" ~ 624 XIII | Kradel sem, pa so me prijeli in so me gnali in so me zaprli. 625 XIII | me prijeli in so me gnali in so me zaprli. Tako je bilo 626 XIII | Tako je bilo vse v redu in kakor se spodobi. Kaj naj 627 XIII | da so mi dali posteljo in kosilo. Postelja res ni 628 XIII | dokler se nisem potepal in dokler nisem kradel, še 629 XIII | takega kosila nisem imel in tudi take postelje ne! Zato 630 XIII | si reč nekoliko premislil in zdaj se mi ne godi slabo. - 631 XIII | Jernej je gledal v tla in je molčal, potepuh pa je 632 XIII | vesti, naj leži pogrnjen in zaklenjen! - Kesanje - bodi 633 XIII | pojutrišnjem me bodo zaklenili - in kam potem? Kam me bodo gnali? 634 XIII | Pogani so tam, bolj tuji in odljudni kakor mestna gospoda! 635 XIII | gnali! Jaz imam svoj dom in svojo pravico!" ~Potepuh 636 XIII | položil je kolena navzkriž in se je veselo smejal. ~"Čemu 637 XIII | Jernej je vzravnal život in je položil roke na kolena. ~" 638 XIII | kradel! Svoje pravice iščem in našel jo bom! Zaklenili 639 XIII | zaklenili, ampak prišla bo ura in duri se bodo odprle!" ~Potepuh 640 XIII | nisi ne kradel ne ubijal in si vendarle prišel s pravico 641 XIII | s pravico navzkriž! Hud in samopašen gospodar je pravica, 642 XIII | kar na lepem še par ubojev in kradežev, zakaj pokazal 643 XIII | zakaj pokazal boš ponižno in skesano dušo. Pravici pa 644 XIII | duše, pa če so vse ciganske in z grehi obložene; zakrknjenih 645 XIII | po nekrivem, se ne cmerim in ne delam pustih obrazov, 646 XIII | obrazov, temveč grešim takoj in natanko v toliki meri, da 647 XIII | izhajamo s pravico mi učenjaki in modrijani. Ne prerekaj se 648 XIII | semnju, zibal se je v životu in se je tolkel z dlanmi po 649 XIII | pred cerkvijo te bom kazal. In dobro se nama bo godilo, 650 XIII | tudi jaz bi jo rad videl. In kadar jo srečava, pojde 651 XIII | pojde z nama, na semenj in na žegnanje. Komedijantje 652 XIII | ti, Jernej, tvoja pravica in jaz učenjak, mi trije si 653 XIII | Jernej pa je gledal mrko in žalostno, nobena guba se 654 XIII | da je tvoje srce omagalo in da govori bogokletno v svoji 655 XIII | si izkusil, nič pravice: in praviš, da ni pravice na 656 XIII | so ti dali namesto kruha: in praviš, da ni kruha na svetu. 657 XIII | kakor je bila prvi dan, in če je zaupanje v tebi, jo 658 XIII | zaupanje v tebi, jo boš slišal in boš obilno poplačan za vse 659 XIII | steno, zakaj popotnik sem in vidim v temi. Tolažbe ni 660 XIII | če bi te tako poslušal in bi se tista tvoja vera izlila 661 XIII | vera izlila vame? Šel bi in bi najprej ubil sodnika 662 XIII | bi najprej ubil sodnika in njegove pomočnike, nato 663 XIII | zapovedi! - Tako bi rekel in tako bi storil, če bi bila 664 XIII | Bog, tudi ti boš še klečal in jokal!" je rekel Jernej. " 665 XIII | srce v joku nego v smehu; in solze umijejo ves greh in 666 XIII | in solze umijejo ves greh in vso krivico!" ~Tako sta 667 XIII | sta se pogovarjala potepuh in Jernej; in znočilo se je, 668 XIII | pogovarjala potepuh in Jernej; in znočilo se je, obadva sta 669 XIII | potepuh je bil nejevoljen in se je obrnil v steno, Jernej 670 XIII | je klečal pred posteljo in je molil dolgo molitev. 671 XIV | Jernej zbudil, so prišli in so ga gnali dalje, sam ni 672 XIV | povejte!" ~Molčali so vsi in so gledali mrko, kakor črni 673 XIV | bilo strah, ampak nemirno in hudih misli polno je bilo 674 XIV | kakor da ne vidi več dobro in ne sliši več natanko; in 675 XIV | in ne sliši več natanko; in kakor da je čez noč oslabela 676 XIV | kod ga vlačijo tako molče in strahotno; ni mogel uganiti, 677 XIV | je, Boj je ukazal, strma in kamnita je pot do pravice!" 678 XIV | Jernej v svojem zaupanju in je povesil glavo in je šel 679 XIV | zaupanju in je povesil glavo in je šel z njimi. Zakaj vedel 680 XIV | da je nekoč ceste konec in da Bog ne odvrne za zmerom 681 XIV | svojih hlapcev. ~Vodili so ga in gonili, kakor nekoč Gospoda 682 XIV | odgovarjal po pravici, brez srda in brez ošabnosti. Mnogo gospode 683 XIV | Mnogo gospode je videl in mnogo biričev. Hudo so govorili 684 XIV | gledali nanj, pehali so ga in suvali od duri do duri; 685 XIV | duri; Jernej pa ni kričal in ne grozil, zakaj čisto je 686 XIV | čisto je bilo njegovo srce in njegova vera je bila trdna. 687 XIV | z njim kakor z bolnikom in kakor z otrokom; zaničevanje 688 XIV | kakor z otrokom; zaničevanje in zasmeh je trpel zaradi pravice. 689 XIV | zaradi pravice. Ni se rotil in ne pritoževal, ko so rekli, 690 XIV | rekli, da je bolan na duhu in da je bebast otrok v svoji 691 XIV | Bog jih bo razsvetlil in jim odpustil!" je pomislil 692 XIV | Kadar bo konec te poti in bo razodeta pravica, se 693 XIV | pravica, se bodo spogledali in bodo osramočeni spoznali 694 XIV | tako tudi resnice ni skril; in volja njegova je, da blodijo 695 XIV | srce; telo pa je bilo staro in slabo in se je krivilo pod 696 XIV | pa je bilo staro in slabo in se je krivilo pod težo krivice 697 XIV | krivilo pod težo krivice in bridkosti. Ko je stal Jernej 698 XIV | globoko upognjen v tilniku in v pasu, roke so se mu tresle 699 XIV | pasu, roke so se mu tresle in kolena so se mu šibila; 700 XIV | nenadoma se mu je zazdela težka in nerodna. Zakaj devet dni 701 XIV | krivice; kakor so ga gonili in brez milosti zaklepali med 702 XIV | milosti zaklepali med potepuhe in rokovnjače. ~Pred neprijaznim 703 XIV | starcem. ~"Zdaj hodite zbogom in se ne prikažite več!" je 704 XIV | Jernej pa je stal pred njim in se je čudil in se ni prestopil. ~" 705 XIV | pred njim in se je čudil in se ni prestopil. ~"Kaj je 706 XIV | navsezadnje?" je vprašal in glas se mu je tresel kakor 707 XIV | svetu ter nadleguješ ljudi in gosposko. Spravi se v rodni 708 XIV | Spravi se v rodni kraj, moli in misli na smrt!" ~Jernej 709 XIV | korakom, govoril je tiho in ponižno. ~"Nisem, mislim, 710 XIV | razsodili navsezadnje: pojdi in ne prikaži se več? Tako 711 XIV | mojo pravdo v imenu Boga in cesarja? Kaj ste me zato 712 XIV | zato pahnili med tatove in razbojnike, da ste po dolgem 713 XIV | modrost? Čakal sem v trpljenju in zaupanju, vi pa ste stali 714 XIV | vi pa ste stali za durmi in ste se smejali mojemu zaupanju. - 715 XIV | pravico!" je ukazal sodnik. "In hvali Boga, da umrješ na 716 XIV | norci, kamor sodiš!" ~Ubog in slab je bil Jernej, ko je 717 XIV | Bog vam odpusti!" je rekel in se je okrenil. ~Samo devet 718 XIV | prerekal Jernej s pravico in njenimi aposteljni, pa je 719 XIV | ko je šel preko dvorišča, in glava se mu je tresla. ~ 720 XIV | tujci so prihajali naproti in nikogar ni bilo, da bi ga 721 XIV | da bi ga Jernej vprašal in se mu potožil. Vse veliko 722 XIV | besede, ne prisodil pravice. In Jernej je začutil v strahu 723 XIV | Jernej je začutil v strahu in bridkosti, da je sam z Bogom. 724 XIV | na steni prelepo podobo in vse ga je spreletelo, kakor 725 XIV | spreletelo, kakor radost in veliko upanje. Zakaj na 726 XIV | cesar; poln pravičnosti in usmiljenja je bil njegov 727 XIV | pa sem lazil po stezah in kolovozih in sem se pritoževal 728 XIV | lazil po stezah in kolovozih in sem se pritoževal v svoji 729 XIV | bi šel k studencu, žejen in lačen kakor sem bil, sem 730 XIV | se je odpočil, je vstal in je zadel culo in se je napotil 731 XIV | je vstal in je zadel culo in se je napotil do cesarja. ~ 732 XV | Jernej. Zakaj resnica ni in ne more biti, da v čistem 733 XV | tam, kjer je ustanovljena in potrjena, ne bilo pravice. ~ 734 XV | Jerneja, ki je bil star in truden. Napotil se je peš, 735 XV | na polje, odpovedale noge in sedel je na kanton ob cesti. 736 XV | mlad popotnik: bos je bil in prašen, pač lačen tudi, 737 XV | pot do cesarskega mesta in stare so vaše noge; ne dospete 738 XV | tednom dni, če romate dan in noč!" ~"Dospeti moram, preden 739 XV | razsodi po pravici, da okara in pouči krivične sodnike, 740 XV | sedel na kantonu ves star in sključen. ~"Ne boste nič 741 XV | slepoti, pa so se mi smejali in nič jim ne zamerim. K onemu 742 XV | ga reže po pravici lačnim in ubogim!" ~"Ne pridete do 743 XV | v izbo zaklenjen? Okoli in okoli obzidan, ograjen z 744 XV | k cesarju? Pravico deli in milost - kako bi delil skozi 745 XV | zaklenjene duri, skozi ograjo in zidove? Napotim se, zakaj 746 XV | slišal Jerneja. ~"Dolga in težka je pot, oče! Čez visoke 747 XV | drži, čez ravni brez mej in konca. Mesec dni hodim, 748 XV | boste v cesarskem mestu in boste okusili veliko bridkosti, 749 XV | Tako je rekel popotnik in je šel, Jernej pa je gledal 750 XV | žalosten. ~"Tako mlad je še in tako usmiljeno je njegovo 751 XV | je mati, kje sta mu oče in brat, popotniku? Kakor list 752 XV | odneslo preko polja na cesto in nobeden se ne zmeni zanj 753 XV | nobeden se ne zmeni zanj in nobeden ga ne pogleda, kadar 754 XV | kantona, se je prestrašil in hudo se mu je storilo; zakaj 755 XV | dolgih dni je nosil na rami in težka je bila kakor pol 756 XV | krčmarica. Jernej, ves oprašen in bolan, je bil podoben beraču, 757 XV | se me ne bojte!" je rekel in je položil na mizo srebrn 758 XV | v obilni meri!" ~Krčmar in krčmarica sta se spogledala, 759 XV | škornje z razbolelih nog, in ko je sedel tam sivolas, 760 XV | sedel tam sivolas, sključen, in ko so se mu tresli nerodni 761 XV | voza. Zakaj star sem že in ves truden, res bi morda 762 XV | dospel čez tiste visoke hribe in čez ravni brez konca." ~ 763 XV | konca." ~Hitro je povečerjal in je legel in je takoj zaspal, 764 XV | je povečerjal in je legel in je takoj zaspal, kakor da 765 XV | vzdramil, je krčmar napregel in peljala sta se z Jernejem 766 XV | krčmi, nato je pozvonilo in so ga poklicali in je stopil 767 XV | pozvonilo in so ga poklicali in je stopil v železni voz. 768 XV | voz. Črno je bilo v vozu in neprijetno, kakor po trohnobi 769 XV | glasno so se razgovarjali in niso pozdravili Jerneja; 770 XV | je stresel, zabobnelo je in zaškripalo, Jernej pa se 771 XV | Jernej pa se je odkril in se je pokrižal. ~"Blagoslovi, 772 XV | obleko, culo na kolenih in škornje na rami. ~"Počemu 773 XV | razloži svojo zgodbo!" ~In ko je pripovedoval zgodbo 774 XV | pripovedoval zgodbo svoje pravice in svoje težke poti, so se 775 XV | kvant!" je rekel Jernej in je bil osupel ob njih prešernosti. 776 XV | cesarju, kaj boš povedal in kako boš napravil; še to 777 XV | bili zmerom bolj veseli in so strmeli v Jerneja kakor 778 XV | sosed je posegel v suknjo in mu je ponudil steklenico. ~" 779 XV | Jernej ni pokusil žganja in je molčal. ~"Kaj se je zgodilo 780 XV | Ali so hlapci krivice in njeni pajdaši, da zasmehujejo 781 XV | da zasmehujejo pravico in jo žalijo v obraz? Ali pa 782 XV | prišlo obupanje v njih srca in ne verujejo več ne v Boga 783 XV | da bi iskal deveto deželo in ne pravice, od Boga poslane 784 XV | pravice, od Boga poslane in od cesarja potrjene!" ~Odhajali 785 XV | Odhajali so popotniki in so prihajali drugi, ki so 786 XV | govorili čisto tuj jezik; in ko je pogledal skozi okno 787 XV | ko je pogledal skozi okno in je bila zunaj svetla noč 788 XV | je bila zunaj svetla noč in je mesec sijal, je videl 789 XV | tudi opore ni vse naokoli; in v njegovo srce je segel 790 XV | Jerneja, zmajal je z glavo in se je stisnil v kot. ~"Ne 791 XV | razume!" je pomislil Jernej. "In če bi razumel besedo, bi 792 XV | svetu, drugo postavo imajo in drugega Boga. - Ti, ki si 793 XV | ki si moj Bog od mladega in ki sem ti zmerom zaupal, 794 XV | Strah ga je bilo samega in je sklenil roke na kolenih 795 XV | sklenil roke na kolenih in je molil, da bi potolažil 796 XV | Tako se je vozil ves večer in vso noč. Truden je bil, 797 XV | razločil še dlan pred očmi in da ni slišal več ropotanja 798 XV | slišal več ropotanja koles. In vse je bilo kakor hude sanje. ~ 799 XVI | kakor da bi se bilo srečalo in zagozdilo dvoje večnih procesij. 800 XVI | roki je taval med njimi in sam je čutil, da je zablodil 801 XVI | je bil zablodil golorok in bosonog ob peti maši pred 802 XVI | švigne senca v kolobarju, in pustno so bili našemljeni. 803 XVI | pijan; noge so se mu šibile in so se mu opletale; život 804 XVI | je klonil globoko k tlom in bal se je Jernej, da se 805 XVI | nikoli procesije. Molil je in je prosil usmiljenja, toda 806 XVI | ob zid, klonil je z glavo in koleni. Ljudje so se zadevali 807 XVI | vprašal ga je v tujem jeziku in je šel, ker Jernej ni odgovoril. 808 XVI | prijel ga je pod pazduho in ga je vodil. ~"Kam? Kam 809 XVI | zdaj?" je jecljal Jernej in je šel radovoljno z njim. ~" 810 XVI | ljudi, gledali so Jerneja in njegovo culo. ~Pa sta prišla, 811 XVI | Pa sta prišla, Jernej in njegov vodnik, do velike 812 XVI | izpraševali, on pa jih ni razumel; in tudi oni ga niso razumeli 813 XVI | tudi oni ga niso razumeli in mu niso odgovarjali. ~"Kaj 814 XVI | kaj bi si pripovedovali in pravili?" je rekel Jernej. " 815 XVI | rekel Jernej. "Ne poznamo se in se ne razumemo, nikoli se 816 XVI | nikoli se nismo videli in se tudi nikoli več ne bomo. 817 XVI | poti, zakaj hudo sem truden in komaj še me nosijo te bolne 818 XVI | Sedel je na klop, culo in škornje pa je položil na 819 XVI | položil na tla. Gledali so ga in so se mu smehljali in ga 820 XVI | ga in so se mu smehljali in ga niso več ogovarjali. 821 XVI | Komaj pa si je malo odpočil in preden še se je vdal spancu, 822 XVI | prišli, vzeli so mu culo in škornje in palico, tudi 823 XVI | vzeli so mu culo in škornje in palico, tudi kamižolo so 824 XVI | tudi kamižolo so pretipali in preobrnili in so vzeli nož 825 XVI | pretipali in preobrnili in so vzeli nož in denar: nato 826 XVI | preobrnili in so vzeli nož in denar: nato so ga vodili 827 XVI | nato so ga vodili iz hiše in so ga posadili v čuden voz, 828 XVI | Spremljevalec pa ni nič odgovoril in se tudi ozrl ni. ~Strah 829 XVI | Strah je bilo Jerneja in prosil je v svojem srcu: ~" 830 XVI | Nehaj, o Bog, star sem in truden, polne žuljev in 831 XVI | in truden, polne žuljev in oteklin so že moje noge, 832 XVI | si odmeril mero trpljenja in bridkosti; meril si jo z 833 XVI | meril si jo z mojo močjo in se nisi zmotil; samo še 834 XVI | si mi odmeril, nič več, in ne boš dopustil, da omagam, 835 XVI | Tistim, ki blodijo v temi in pljujejo na tvojo pravico, 836 XVI | pravico, pa dodeli milost in spoznanje!" ~Pripeljali 837 XVI | imel je tenko črno brado in naočnike; podoben je bil 838 XVI | Jerneja neprijazno. "Odkod si in kaj počneš na Dunaju? Razloži 839 XVI | Jernej je bil ves vesel in potolažen. ~"Pozdravljeni, 840 XVI | človeku, ki ga nikoli ni videl in ki je morda kontrabantar 841 XVI | ki je morda kontrabantar in razbojnik? - Jaz pa sem 842 XVI | pa sem Jernej z Betajnove in sem prišel, da poiščem pravice 843 XVI | privzdignil obrvi jezični dohtar in je poslušal ves začuden. 844 XVI | mislijo upihniti sonce. In sem jih vse ukanil in sem 845 XVI | sonce. In sem jih vse ukanil in sem poslušal božji glas 846 XVI | sem poslušal božji glas in sem se napotil na težko 847 XVI | dohtar, čudno se je nasmehnil in se je okrenil, da bi šel. ~" 848 XVI | gospod?" je vzkliknil Jernej in spreletela ga je groza. ~" 849 XVI | spravili, kjer je pravica in pamet!" je rekel jezični 850 XVI | je rekel jezični dohtar in je šel. ~In komaj je to 851 XVI | jezični dohtar in je šel. ~In komaj je to storil in so 852 XVI | In komaj je to storil in so se zaprle duri za njim, 853 XVI | za njim, so prišli drugi in so prijeli Jerneja in so 854 XVI | drugi in so prijeli Jerneja in so ga odvedli. Zarožljali 855 XVI | nizke duri so se odprle in Jernej je stopil v izbo, 856 XVI | bila, stene so bile gole in sive. Ob zidu so stale nizke 857 XVI | Komaj se je Jernej ozrl in začudil, so se zapahnile 858 XVI | obrazi so bili odljudni in surovi, pogled je bil hudoben. 859 XVI | je le skorja tako nečedna in blatna, ali je načeta že 860 XVI | načeta že tudi sredica?" ~In nato ga je spreletelo po 861 XVI | so me pahnili med tatove in hudodelce!" ~Eden izmed 862 XVI | postelji, pogledal je mrko in je zaklical nerazumljivo 863 XVI | je bila v zadnjem kotu, in se ni ozrl nikamor. ~Njegove 864 XVI | da ni moglo do molitve. ~In Jernej se je globoko sklonil, 865 XVI | skril je obraz v dlani in se je razjokal. ~Tako je 866 XVI | Tako je bil Jernej tri dni in tri noči v tisti strašni 867 XVI | strašni izbi, med hudodelci in rokovnjači. ~ 868 XVII | so Jerneju culo, škornje in palico, in nož in denar, 869 XVII | culo, škornje in palico, in nož in denar, in so ga odvedli 870 XVII | škornje in palico, in nož in denar, in so ga odvedli 871 XVII | palico, in nož in denar, in so ga odvedli in niso rekli 872 XVII | denar, in so ga odvedli in niso rekli besede. ~"Kam, 873 XVII | božji?" je vprašal Jernej in je prosil. Pa niso ne pogledali 874 XVII | širokih cestah, skozi šum in vihar strašnega Babilona. ~" 875 XVII | božji?" je vprašal Jernej in je prosil, ko so ga pahnili 876 XVII | železni voz med potepuhe in tatove. Pa se nobeden ni 877 XVII | spremljal, je slonel v kotu in je gledal hudo, tovariši 878 XVII | ko je zažvižgalo zunaj in so zabobnela težka kolesa. 879 XVII | pogledom se je oziral Jernej, in kakor se je oziral, so mu 880 XVII | Jerneja. "Mlad je njegov obraz in poln bridkosti, nič zlega 881 XVII | Jernej; oni pa je gledal in ni odgovoril; žalostna misel 882 XVII | so potovali. Minil je dan in minila je noč; iz kraja 883 XVII | izpraševal Jernej v globoki grozi in nobeden mu ni odgovoril. ~ 884 XVII | železnega voza, se je ozrl in je ves obstrmel. Videl je 885 XVII | videl. Pa je vztrepetal in je vprašal čemernega človeka, 886 XVII | je do Resja; pot je dolga in pusta, če imaš denarja, 887 XVII | domačija, ne brata nimam tam in ne sestre! Kdo me je klical 888 XVII | rameni, nabasal si je pipo in je palil. ~"Torej pa na 889 XVII | palil. ~"Torej pa na pot in nič sitnosti ne delaj! Do 890 XVII | govoril. Kakor je bil truden in bolan, je stopal z dolgimi 891 XVII | pa prideš na stara leta in nam naložiš to breme!" ~" 892 XVII | truden!" ~Šel je na hlev in je legel v seno. Ležal je, 893 XVII | postava je v mojem srcu in tvoja obljuba, tvojo besedo 894 XVII | Bogom, dolgo v noč je molil; in ko je zasvetilo jutro, je 895 XVII | zasvetilo jutro, je vstal in se je napotil brez slovesa. 896 XVII | ga videli. ~"Razcapan je in prašen, do pasu je upognjen, 897 XVII | to Jernej?" so se čudili in so gledali za njim. ~Jernej 898 XVII | ozrl, nikogar ni pozdravil in nikogar ogovoril. Tudi tja 899 XVII | gospod je bil župnik, debel in rdeč, in smehljal se je. ~" 900 XVII | bil župnik, debel in rdeč, in smehljal se je. ~"O Jernej, 901 XVII | si romal, da si tako star in slab?" ~Jernej je stal pred 902 XVII | počival, zakaj pozno je že in truden sem! - Po svetu sem 903 XVII | iščem več na zemlji, biriči in sodniki so zatajili Boga, 904 XVII | Boga, izdali njegovo besedo in zapoved. Pri Bogu iščem 905 XVII | z bolno svetlimi očmi, in je govoril s trdim glasom 906 XVII | besedi, po naukih njegovih in zapovedih! Služabnik božji 907 XVII | ali je na strani biričev in krivičnih sodnikov - to 908 XVII | svojo posteljo!" ~"Hude in krive so tvoje misli, Jernej!" ~" 909 XVII | ste njegov apostelj!" ~Trd in osoren je bil Jernejev pogled, 910 XVII | bridkost je izginila iz srca in vse zaupanje. ~"Ali je pravica 911 XVII | Jernej!" se je zgrozil župnik in je stopil za korak nazaj, 912 XVII | terjaj stoje, temveč poklekni in prosi in jokaj!" ~"Ne bom 913 XVII | temveč poklekni in prosi in jokaj!" ~"Ne bom prosil 914 XVII | jokaj!" ~"Ne bom prosil in ne bom jokal, moja pravica 915 XVII | klečim - stojim pred njim in terjam!" ~Še je bilo krvi 916 XVII | nenadoma na čelu, na licih; in ustnice so se mu tresle. ~" 917 XVII | iztegnil je trepetajočo roko in je stopil nazaj do zida. ~" 918 XVII | Počasi se je okrenil Jernej in je šel; s trdimi koraki 919 XVII | bolan, v srcu nič bridkosti in upanja nič več. ~ 920 XVIII| polja so se vračali kmetje in posli. Takrat se je prikazal 921 XVIII| na Sitarjevi strehi, rdeč in tenak je švignil visoko 922 XVIII| strašno baklo. Ljudje so stali in so trepetali - kdo bi gasil 923 XVIII| greh strmeči, trepetajoči, in splašena srca so stokala 924 XVIII| Jernej, z opečenimi rokami in osmojenimi lasmi. In se 925 XVIII| rokami in osmojenimi lasmi. In se je zasmejal veselo. ~" 926 XVIII| usta, roke je uprl v boke in je gledal v ogenj. ~"Jernej 927 XVIII| Jernej je zapalil!" ~In komaj so vzkliknili, se 928 XVIII| pred očmi, opotekel se je in se je zgrudil na tla. ~" 929 XVIII| stopali nanj, vsi opaljeni in osmojeni. ~"V ogenj z njim!" ~ 930 XVIII| zamahnili so trikrat z njim in visoko so prasnile iskre 931 XVIII| ognja, so bili črni v roke in v obraz. - ~* Tako se je 932 XVIII| Betajnovi, Bog se usmili Jerneja in njegovih sodnikov in vseh 933 XVIII| Jerneja in njegovih sodnikov in vseh grešnih ljudi!~ ~