Part

 1 II   |    enega gospodarja, dvoje sem jih pokopal! Dol!" ~Jernej se
 2 III  |     Bog je naredil postave, ti jih ne boš premaknil! Pot, ki
 3 IV   |      zdajle prišli naproti, bi jih ne pozdravil... Glej, in
 4 VI   |   odpri mu, župan!" ~"Odpri mu jih na stežaj!" ~In župan je
 5 VI   |       tiho je odprl duri, tiho jih je zaprl za seboj. ~
 6 VII  |     paglavce na cesti, kolikor jih je videl in srečal. In ko
 7 VII  |   poznajo vaša mlada srca, Bog jih blagoslovi; ker sama pravica
 8 VII  | zatisnil oči, otroci, tudi jaz jih bom zatisnil! Kako bi spoznali
 9 VIII |        v nebesih... ne izkušaj jih predolgo, dotakni se s prstom
10 XI   |      Iskali so pravice, veliko jih je bilo, pa so obležali
11 XI   |       svoje besede, človek, da jih pozneje ne boš premišljeval!" ~
12 XI   |     sam mladi človek, troje že jih je stalo pred Jernejem.
13 XII  |      štirideset let - kako naj jih spravim, kako zauživam na
14 XIII |        pa so odprli duri in so jih zaklenili za Jernejem. Izba
15 XIV  |    govorice ne postav; vprašaj jih, pa ti ne bodo odgovorili;
16 XIV  |    otrok v svoji pameti. ~"Bog jih bo razsvetlil in jim odpustil!"
17 XVI  |       so ga izpraševali, on pa jih ni razumel; in tudi oni
18 XVI  | mislijo upihniti sonce. In sem jih vse ukanil in sem poslušal
19 XVI  |     velik strah. ~"Pravice sem jih prosil, pa so me pahnili
20 XVII |        ni odgovoril. Tisti, ki jih je spremljal, je slonel
21 XVIII|      zoreče polje, kakor da bi jih metala človeška roka. Tako