Part

 1 II  |         nekoč jokal po materi. ~Jerneju se je zazdelo, da ga tista
 2 II  |    komaj užaljeno, je bilo srce Jerneju takoj vse obteženo in močno
 3 III |          Čelo se je nagubančilo Jerneju; celo v njegova zgrbljena
 4 III |         Kurent stopil v hišo?" ~Jerneju se je tresel glas od srda
 5 III |      Bogu bodi hvala in čast!" ~Jerneju so se zašibila kolena; tudi
 6 III |    družina. ~In se je okrenil k Jerneju, gledal mu je dolgo v obraz,
 7 III |   zbogom. In hudo se je storilo Jerneju. ~"Svatujte, ljubi moji!
 8 IV  |       gospodarju žetev in kruh, Jerneju kamen; Jernej bo kosil in
 9 V   |  gospodarja drugod! To je rekel Jerneju: Delal si, dodelal zame,
10 VI  |    hlapcu, to se je zgodilo!" ~"Jerneju odpovedal?" se je začudil
11 VI  |            In župan je stopil k Jerneju. ~"Hodi zbogom, Jernej;
12 VII |        ihte in kriče je tekel k Jerneju, objel ga je okoli kolena.
13 VII | objokanih licih. ~Zvedril se je Jerneju obraz, oči so se mu zasvetile. "
14 VIII|          Čudno in sitno je bilo Jerneju, ko je stopil v prostrano
15 IX  |        izza jablan; zdelo se je Jerneju, da mu mežika, da ga prešerno
16 X   |       se je vzdigala iz doline. Jerneju je bilo mraz; njegova obleka
17 X   |        tako močno okrenil proti Jerneju, da je nategnil vajeti in
18 X   |     vzdignila in ga je pokazala Jerneju. Lep otrok je bil, oči pa
19 XIII|        Brkat človek je stopil k Jerneju in ga prijel za roko. ~"
20 XVII|         odklenili duri, dali so Jerneju culo, škornje in palico,
21 XVII|   pravici!"  Župnik je stopil k Jerneju, prijel ga je za roko, zakaj