Part

 1 VI  |     ljudje. ~In ko je bil Jernej ves užaljen, se je okrenil k
 2 VI  |        da bi na cesti poginil!" ~Ves, kakor je bil visok, je
 3 VII |       kolen; njegov obraz je bil ves upal od strahu in bridkosti. ~"
 4 VIII|         rokama in je bil v obraz ves zaripel od jeze. ~"Razbojniki!
 5 X   |       bil vesel, da se je Jernej ves začudil. ~"Kako? Delal sem,
 6 XII |      storite, kakor sem rekel!" ~Ves osupel, ves prestrašen je
 7 XII |         sem rekel!" ~Ves osupel, ves prestrašen je pogledal Jernej. ~"
 8 XIII|        dvorišča, je bil nenadoma ves star in upognjen.  "Če ste
 9 XIII|          stežaj je odpiral usta, ves život se mu je tresel, glasu
10 XIII|          se je smejal, da je bil ves solzen. Strmel je v Jerneja
11 XIII|          smehu; in solze umijejo ves greh in vso krivico!" ~Tako
12 XV  |           ki je sedel na kantonu ves star in sključen. ~"Ne boste
13 XV  |      Jernej pa je gledal za njim ves žalosten. ~"Tako mlad je
14 XV  |    pozdravila krčmarica. Jernej, ves oprašen in bolan, je bil
15 XV  |       voza. Zakaj star sem že in ves truden, res bi morda ne
16 XV  |        zaupanje.Tako se je vozil ves večer in vso noč. Truden
17 XVI |   praznih besed!" ~Jernej je bil ves vesel in potolažen. ~"Pozdravljeni,
18 XVI |    jezični dohtar in je poslušal ves začuden. Jernej pa je pripovedoval
19 XVII| železnega voza, se je ozrl in je ves obstrmel. Videl je tisti