Part

  1 I    |             ženske objokane; hlapec Jernej, dolg, star in siv, kakor
  2 I    |            rekel mladi Sitar: ~"No, Jernej, ti pa sediš tam široko
  3 I    |       besedo si zinil, prvi nisi!" ~Jernej se je veselo nasmehnil in
  4 I    |             ga ni vzdignil z njim. ~Jernej je postavil kozarec na mizo,
  5 I    |         pijan!" ~Trikrat se je ozrl Jernej po družini, od obraza do
  6 I    |             nam sila tvojih pridig, Jernej! Če ti vino ne diši, Bog
  7 I    |          Bog s teboj!" ~"Ošaben si, Jernej, gospodarjev gospodar!"
  8 I    |               In ko so rekli, se je Jernej še enkrat priklonil. ~"Pametno
  9 I    |                Tako je rekel hlapec Jernej in je pljunil na prag in
 10 II   |        upala dihati. ~Ko je ugledal Jernej od daleč, tam pod klancem,
 11 II   |             ne vse dolgo poletje?" ~Jernej ni stopil v hišo, tudi na
 12 II   |            pipo!... ~Tako je mislil Jernej in je vstal, otepel si je
 13 II   |           hišo. ~"Dobro se ti godi, Jernej! Dan je zunaj, vsi so na
 14 II   |           ti pa sediš na zapečku!" ~Jernej je vzel pipo iz ust in je
 15 II   |            ženščuro?" se je začudil Jernej. ~Pod večer, ko se je nebo
 16 II   |             je visel klobuk na uho. Jernej je gledal nejevoljno, ni
 17 II   |        prišel?" je zaklical Sitar. ~Jernej je molčal. ~"Kdo je prišel,
 18 II   |           vprašam?" ~Počasi je vzel Jernej pipo iz ust in se je nasmehnil. ~
 19 II   |             Kdo je pijan, hlapec?" ~Jernej je mirno sedel in mirno
 20 II   |             sem jih pokopal! Dol!" ~Jernej se je smehljal in je stopil
 21 II   |            počitka!" se je smehljal Jernej. ~Malo je omahnil, malo
 22 II   |         škornje!" je ukazal Sitar. ~Jernej ni nič odgovoril, sedel
 23 II   |         minila norčavost?" je rekel Jernej počasi in je puhnil dim. "
 24 II   |             in je molčal, dokler ni Jernej odmolil. Jernej pa je vstal,
 25 II   |           dokler ni Jernej odmolil. Jernej pa je vstal, gledal je v
 26 II   |             za kljuko, da bi šel. ~"Jernej!" je vzkliknil Sitar. ~Jernej
 27 II   |       Jernej!" je vzkliknil Sitar. ~Jernej je stal pred durmi in je
 28 II   |           za kljuko. ~"Da ti povem, Jernej!" je govoril Sitar hitro
 29 II   |         vsega obraza se je zasmejal Jernej in veselo je mežikal z očmi. ~"
 30 II   |              zabobnelo je od daleč. Jernej se je odkril in se je pokrižal. ~"
 31 III  |            rosno jutro iz nevihte. ~Jernej je stopil na prag, šel je
 32 III  |                Počasi se je okrenil Jernej. ~"Na polje!" ~"Na čigavo?" ~"
 33 III  |            A?"  "Na čigavo polje?" ~Jernej se zasmejal naglas. ~"Kaj
 34 III  |           naše polje!" je odgovoril Jernej in je stal ob razoru miren,
 35 III  |         Zbledlo se ti je, starec!" ~Jernej se je okrenil in je šel
 36 III  |            tiho bliža za hrbtom... ~Jernej se je vrnil v hišo, ko je
 37 III  |             zdi, pa srečo na pot!" ~Jernej je strmel, nič ni odgovoril.
 38 III  |            je odprl duri na stežaj, Jernej se ni ganil, ne prestopil. ~"
 39 III  |         kakor lipov bog! Gani se!" ~Jernej se je vzbudil kakor iz hudih
 40 III  |          postava!" ~Tako je govoril Jernej. Teman pa je bil Sitarjev
 41 III  |            je prag!" ~Še se je ozrl Jernej, dolgo se je oziral, ni
 42 IV   |             nevernika!" je pomislil Jernej in ga je ustavil. ~"Bog
 43 IV   |          daj, Gostačev!" ~"Bog daj, Jernej!" ~"Ti, ki si učen in poznaš
 44 IV   |       Študent je strmel in molčal. ~Jernej je upognil hrbet globoko,
 45 IV   |             je gospodar po očetu!" ~Jernej je nejevoljen stresel z
 46 IV   |             štirideset let je delal Jernej, štirideset let je Jernej
 47 IV   |           Jernej, štirideset let je Jernej zidal, Bog je blagoslovil
 48 IV   |             se je veselo zasmejal. "Jernej, tako je naredila posvetna
 49 IV   |          naredila posvetna postava: Jernej bo zidal hišo, in kadar
 50 IV   |           dozidal: gospodar na peč, Jernej čez prag; Jernej bo oral
 51 IV   |            na peč, Jernej čez prag; Jernej bo oral in bo sejal in bo
 52 IV   |             in kruh, Jerneju kamen; Jernej bo kosil in Jernej bo mlatil,
 53 IV   |           kamen; Jernej bo kosil in Jernej bo mlatil, Jernej bo spravljal
 54 IV   |          kosil in Jernej bo mlatil, Jernej bo spravljal seno in slamo,
 55 IV   |         gospodar na mehko posteljo, Jernej na trdo cesto; postarala
 56 IV   |      postarala se bosta gospodar in Jernej: gospodar bo sedel na zapečku
 57 IV   |         pipo in bo prijetno dremal; Jernej se bo skril za hlev in bo
 58 IV   |             naredila: trpi krivico, Jernej, in kadar te udari sosed
 59 IV   |                Lažeš!" je vzkliknil Jernej. "Bog ni naredil krivice!" ~
 60 IV   |           zakaj ni se več smejal. ~"Jernej, ne prerekaj se o krivici
 61 IV   |             puntarja. Trpi krivico, Jernej, in je ne imenuj! Vrni se,
 62 IV   |        postave in božje zapovedi!" ~Jernej je počasi zmajal z glavo. ~"
 63 IV   |            in žlica!" Tako je rekel Jernej, pri srcu pa mu je bilo
 64 V    |              debel in vesel. ~"Kam, Jernej?" ~"K tebi, župan, po opravkih!" ~
 65 V    |              široko je sedel župan, Jernej pa je stal. ~"Zdaj poslušaj,
 66 V    |           te je spodil iz službe!" ~Jernej je položil klobuk predse,
 67 V    |           gledal mrko. ~"Kaj hočeš, Jernej, to povej! Čemu si prišel?" ~
 68 V    |            povej! Čemu si prišel?" ~Jernej je zravnal dolgi život in
 69 V    |        kakšne službe?" ~"Ne budali, Jernej! Star si, pa si že neumen,
 70 V    |            spodil? Odkod?" ~"Pojdi, Jernej, pastirjem pripovedovat
 71 V    |       vprašam nič: kaj misliš zdaj, Jernej, ko nimaš ne doma ne gospodarja?
 72 V    |          Kam da pojdem?" je vprašal Jernej počasi in je široko odprl
 73 V    |             zdaj?" ~Dolgo je molčal Jernej, preden je izpregovoril. ~"
 74 V    |         nameriš svoje stare noge?" ~Jernej je sklonil glavo, srepo
 75 V    |            križev že dobrih šest?" ~Jernej je gledal v tla in je premišljeval. ~"
 76 V    |            med babe ne sodiš več!" ~Jernej je čudoma poslušal. ~"Še
 77 VI   |                       VI ~Ko sta se Jernej in župan tako pogovarjala
 78 VI   |         krčmo ljudje. ~In ko je bil Jernej ves užaljen, se je okrenil
 79 VI   |           je tam delal, če ni delal Jernej? Kdo je ukazoval hlapcem
 80 VI   |            hlapcem in deklam, če ne Jernej? Kdo je priklical iz nebes
 81 VI   |         gorčičnega zrna? Kdo, če ne Jernej? - Zdaj je štirideset let,
 82 VI   |            pokošeno in spravljeno - Jernej, zdaj si opravil, zdaj poveži
 83 VI   |          smehljali, vsi so molčali. Jernej se je oziral od obraza do
 84 VI   |               Ali se ti je zmešalo, Jernej?" ~Jernej ni razumel, široko
 85 VI   |            ti je zmešalo, Jernej?" ~Jernej ni razumel, široko je gledal. ~"
 86 VI   |            bi ne pognal iz hleva!" ~Jernej je visoko vzdignil košate
 87 VI   |         govori, Šalander!" je rekel Jernej. "Ali je to človeška postava
 88 VI   |            je star in nadložen! Ti, Jernej, pa pojdi sam, pa mu razloži
 89 VI   |      razloži in se te bo usmilil!" ~Jernej pa je vzrojil in je govoril
 90 VI   |           je posmehnil. ~"Premisli, Jernej, preudari in ne prenagli
 91 VI   |            bil visok, je vztrepetal Jernej od srda. ~"Na cesto me je
 92 VI   |             do tal!" ~Tako je rekel Jernej. ~Takrat so se razjezili
 93 VI   |             Jerneju. ~"Hodi zbogom, Jernej; zadosti besed!" ~Jernej
 94 VI   |            Jernej; zadosti besed!" ~Jernej se je ozrl naokoli; samo
 95 VII  |                   VII ~Ko je stopil Jernej na cesto, je pomislil: ~"
 96 VII  |            božjega blagoslova!"  In Jernej je šel in zbral paglavce
 97 VII  |             prišli in so rekli: Na, Jernej, zdaj pa pojdi! Otroci ljubi,
 98 VII  |             prišli in so rekli: Na, Jernej, mejniki so postavljeni,
 99 VII  |          prešerni!" se je nasmehnil Jernej. "Pa mi povej ti, ki stojiš
100 VII  |              na dva; zakaj bogat je Jernej, ki je delal štirideset
101 VII  |           se je oziral, če ne stopi Jernej za njim. ~"Pojdi, mlad si
102 VII  |             zatisnil oči!" je rekel Jernej in je bil žalosten. ~Velika
103 VII  |       kratijo s pestjo!" ~"Zapleši, Jernej!" so zavpili otroci. ~In
104 VII  |        zavpili otroci. ~In kakor je Jernej šel v veseli gruči, v poskočni
105 VII  |       zazibal se je v bokih. ~"Hej, Jernej pleše, Jernej je pijan!"
106 VII  |         bokih. ~"Hej, Jernej pleše, Jernej je pijan!" so kričali otroci;
107 VII  |             so se zaletavali vanj. ~Jernej si je otrl potno čelo z
108 VII  |         zakaj krivico bi občutili!" Jernej se opotekel, klobuk mu je
109 VII  |        otroci so veselo vzkriknili, Jernej je pobiral klobuk. ~"Tega
110 VII  |       čakali. Počasi se je vzdignil Jernej in si je otepel prah s kolen;
111 VII  |     usmiljenje njegovo!" ~"Padel je Jernej, na tla se je zvrnil pijani
112 VII  |             tla se je zvrnil pijani Jernej!" so kričali otroci. ~Tedaj
113 VII  |         zadel je Jerneja v koleno. ~Jernej se je ozrl in se hudo začudil. ~"
114 VII  |             da se je prikazala kri. Jernej je vztrepetal od čudne groze,
115 VII  |           objel ga je okoli kolena. Jernej ga je pobožal po kuštravih
116 VII  |         usmiljeni sodnik!" je rekel Jernej. ~Otrok pa je skrival objokani
117 VIII |                               VIII ~Jernej se je napotil po culo. Pred
118 VIII |             samo po culo!" je rekel Jernej in je gledal predse, kakor
119 VIII |         čudno kakor nikoli. Zato je Jernej pokleknil pred razpelo in
120 VIII |         bilo njegovo srce. ~Tako je Jernej vstal, zadel je preko rame
121 VIII |            pokrižal. ~"Srečen hodi, Jernej, če je božja volja, da nastopiš
122 VIII |              Odpusti jim!" je rekel Jernej v svojem srcu in je iztegnil
123 VIII |            daj dober dan!" je rekel Jernej in se je odkril. ~"Kaj bi
124 VIII |            bi rad?" se je nasmehnil Jernej in je gledal na suhljatega
125 VIII |           naj prisegajo in kolnejo, Jernej se ne bo pravdal! Le poslušajo
126 VIII |            palico v roki, je stopal Jernej počasi po temnih stopnicah.
127 VIII |           Razbojniki! Razbojniki!" ~Jernej se je hudo začudil. ~"Kdo
128 VIII |       Jeznorit človek!" je pomislil Jernej in je zmajal z glavo. ~"
129 VIII |           in radoveden, je pogledal Jernej v izbo. Tam za leseno pregrajo,
130 VIII |       opreznim korakom je prestopil Jernej prag. ~"Pravice iščem, krivico
131 VIII |            krivico tožim!" je rekel Jernej. "In mislim, da sem prišel
132 VIII |          obrvi.  "Le brž povejte!" ~Jernej je zvrnil culo in škornje
133 VIII |       sodnik. "Kaj nisi ti Sitarjev Jernej s hriba?" ~"Tisti sem!"
134 VIII |              Tisti sem!" je pokimal Jernej urno. "Štirideset let sem
135 VIII |             sem že tisti - Sitarjev Jernej s hriba! Ampak mladi si
136 VIII |      porednosti in prešernosti: Na, Jernej, je rekel, poveži culo in
137 VIII |          prišel?" ~Od čuda je odprl Jernej usta in je molčal. ~Čemu
138 VIII |             gledal tako mrko, da je Jernej izpustil pregrajo ter upognil
139 VIII |               Tako je rekel sodnik, Jernej pa ni razumel, prestopal
140 VIII |             ga je stisnil, da se je Jernej začudil: "Glej, taka spetka!" ~
141 VIII |        spetka!" ~Naglas pa je rekel Jernej: ~"Tudi nad teboj, krivični
142 IX   |      Večerilo se je, ko je pomislil Jernej, kje bi počival. ~Jasen
143 IX   |            gozdu. Tja se je napotil Jernej, kjer je pozdravljal s hriba
144 IX   |             reber. Počasi je stopal Jernej, ker je bil truden in ker
145 IX   |             izmed vas," je pomislil Jernej, "izmed vas katerega, ki
146 IX   |             ti zadremlji!" je rekel Jernej. "Zadremlji, pa naj se ti
147 IX   |       počitka in tolažbe!" je molil Jernej. "Kakor je pravičen, tako
148 IX   |           njemu. ~"Kako se počutiš, Jernej, ob romarski palici?" je
149 IX   |      prerekal z njim?" je odgovoril Jernej. ~Tudi študent je legel
150 IX   |           doklad! Ne pritožujva se, Jernej; kjer so ljudje krivični,
151 IX   |           popotnikom in romarjem!" ~Jernej se je ozrl nanj z usmiljenim
152 IX   |           Bog z menoj nego s teboj, Jernej! Meni je razodel krivico
153 IX   |               dolga bo pot nazaj, o Jernej! - Glej, Jernej, komaj sem
154 IX   |            nazaj, o Jernej! - Glej, Jernej, komaj sem izpregledal,
155 IX   |             brco v pozdrav. Krepko, Jernej, krepko so mi vtepli v kožo
156 IX   |           Kaj pa ti zdaj nameravaš, Jernej?" "K pravičnim sodnikom
157 IX   |                Trdna je tvoja vera, Jernej, in velik bo greh, ki ga
158 IX   |       storili nad teboj! Čakal bom, Jernej, da se povrneš. Rad bi te
159 IX   |      otrokom v zasmeh. Še to povej, Jernej: kaj boš storil, kadar se
160 X    |                                  X ~Jernej se je napotil v Ljubljano.
161 X    |     krščanski človek in poreče: Na, Jernej, prostora je za dva in kobila
162 X    |              Prisedi do Goščevja!" ~Jernej je prisedel. ~"Po kakšnih
163 X    |             očesom. ~"Kdo pa si?" ~"Jernej z Betajnove." ~Kmet je pomislil. ~"
164 X    |         Jerneja z Betajnove. Kateri Jernej?" ~"Hlapec Jernej. Pri Sitarjevih
165 X    |            Kateri Jernej?" ~"Hlapec Jernej. Pri Sitarjevih sem bil
166 X    |             nikjer ni bilo. Zato je Jernej vzel culo in je vzel škornje,
167 X    |        konju, vzdignil se je prah. ~Jernej je gledal žalosten za njim. ~"
168 X    |             pripekalo, kmalu je bil Jernej truden od vročine. Hodil
169 X    |         hriba, zazvonilo poldne; in Jernej je bil lačen. Ni več dolgo
170 X    |             Reč je bila taka, da je Jernej najprej pozdravil, nato
171 X    |               je vabil mladi kmet. ~Jernej ga ni pogledal in ga ni
172 X    |           in je bil vesel, da se je Jernej ves začudil. ~"Kako? Delal
173 X    |           sta se obadva zasmejala. ~Jernej je popil vino, kozarec se
174 X    |        širila, v daljavi je ugledal Jernej sivi prah nad mestom. Pa
175 X    |            naglas in je šla dalje. ~Jernej je povesil glavo. ~
176 XI   |            vprašal. ~Dolgo je romal Jernej križem po ulicah in je ogledoval
177 XI   |          pogovarjal z Bogom. ~Ko je Jernej odmolil, je bilo veliko
178 XI   |        okusil krivico!" je pomislil Jernej. "Zakaj smejal se je, ko
179 XI   |       visoka in prostrana, kakor ji Jernej še ni videl enake. S plahim
180 XI   |        mudilo; kakor semenj je bil. Jernej ni vedel, če bi na desno
181 XI   |           hitel dalje. Tako je stal Jernej tam s klobukom v roki in
182 XI   |      pozneje ne boš premišljeval!" ~Jernej se je čudil in kakor strah
183 XI   |        razbojniki..." ~Tako je stal Jernej vrh stopnic in je čakal,
184 XI   |        veselo in vsi so se smejali, Jernej pa je bil osupel in užaljen. ~"
185 XI   |          kje so pravični sodniki!" ~Jernej je šel z njim in vsi, ki
186 XII  |            človek, in koga iščete?" Jernej je stopil blizu predenj. ~"
187 XII  |             stopil blizu predenj. ~"Jernej sem iz Betajnove in krivico
188 XII  |        prešerni pijanosti je rekel: Jernej, zdaj poveži culo in pojdi,
189 XII  |        poveži culo in pojdi, zakaj, Jernej, zdaj sem jaz gospodar;
190 XII  |        Razsodite!" ~Tako je govoril Jernej, počasi in po vrsti, brez
191 XII  |       prosili!" ~Osupel je poslušal Jernej take besede; dolgo je molčal. ~"
192 XII  |          Visoko se je zravnal dolgi Jernej, za glavo je bil višji od
193 XII  |    zapovedal, da naj pogine v jarku Jernej, ko si je postavil lepo
194 XII  |           zapisano, povejte, da naj Jernej, kadar je napolnil shrambe
195 XII  |          ves prestrašen je pogledal Jernej. ~"Torej ni pravice? Torej
196 XII  |           cesto, da bi je ne srečal Jernej? Zato ste jo ukradli, vtaknili
197 XII  |          Zmerom glasneje je govoril Jernej, zmerom več lenuhov je stalo
198 XII  |         paši?" ~In dalje je govoril Jernej. ~"Nič ne maram, da bi trpel
199 XII  |            kamnu!" ~Tako je govoril Jernej in je trepetal od globokega
200 XIII |           me dotikaš?" je vzkliknil Jernej. ~"Ne brani se, Jernej,
201 XIII |    vzkliknil Jernej. ~"Ne brani se, Jernej, ne brani se pravici!" je
202 XIII |       vidite in ga niste slišali?" ~Jernej je molčal od prevelike osuplosti
203 XIII |            na dvorišču pa je postal Jernej in se je okrenil k tistim,
204 XIII |         mladi in čokati in kakor je Jernej star in slab od krivice:
205 XIII |              Take besede je govoril Jernej, ker je bilo v njegovem
206 XIII |            sosed! Kaj si ukradel?" ~Jernej ga je premeril z dolgim,
207 XIII |            pojmo aleluja sodniku!" ~Jernej je sedel na posteljo; oprl
208 XIII |           da se tako pusto držiš?" ~Jernej je gledal v tla in je molčal,
209 XIII |               Gnali?" se je začudil Jernej. "Nikamor me ne bodo gnali!
210 XIII |            kradel?" ~"Kaj kradel?" ~Jernej je vzravnal život in je
211 XIII |     priskočim s koristnim naukom!" ~Jernej mu je razložil svojo pravdo,
212 XIII |        kolenih. ~"Kadar te izpuste, Jernej, kar z menoj! Razkazoval
213 XIII |            dobro se nama bo godilo, Jernej! Morda se nama še pripeti,
214 XIII |        zaničevan. Ali mi trije, ti, Jernej, tvoja pravica in jaz učenjak,
215 XIII |        kakor je živel sam Kurent!" ~Jernej pa je gledal mrko in žalostno,
216 XIII |          klečal in jokal!" je rekel Jernej. "Zakaj bolj mirno je srce
217 XIII |           se pogovarjala potepuh in Jernej; in znočilo se je, obadva
218 XIII |            in se je obrnil v steno, Jernej je klečal pred posteljo
219 XIV  |                    XIV ~Komaj se je Jernej zbudil, so prišli in so
220 XIV  |             ko so se zapirale duri. Jernej ga ni slišal, molčal je,
221 XIV  |           pot do pravice!" je rekel Jernej v svojem zaupanju in je
222 XIV  |         sodnika; izpraševali so ga, Jernej pa je odgovarjal po pravici,
223 XIV  |             suvali od duri do duri; Jernej pa ni kričal in ne grozil,
224 XIV  |          jim odpustil!" je pomislil Jernej. ~"Kadar bo konec te poti
225 XIV  |            in bridkosti. Ko je stal Jernej poslednjikrat pred sodnikom,
226 XIV  |            dni je bilo, da je romal Jernej od praga do praga, od sodnika
227 XIV  |             več!" je rekel sodnik. ~Jernej pa je stal pred njim in
228 XIV  |            moli in misli na smrt!" ~Jernej je strmel; približal se
229 XIV  |        sodiš!" ~Ubog in slab je bil Jernej, ko je slišal te besede. ~"
230 XIV  |            devet dni se je prerekal Jernej s pravico in njenimi aposteljni,
231 XIV  |           nikogar ni bilo, da bi ga Jernej vprašal in se mu potožil.
232 XIV  |             ne prisodil pravice. In Jernej je začutil v strahu in bridkosti,
233 XIV  |         iskal pravice?" je obstrmel Jernej. "Mimo cerkve sem šel k
234 XV   |            XV ~Hude sanje je sanjal Jernej. Zakaj resnica ni in ne
235 XV   |         Zakaj težko?" se je začudil Jernej. "Pri cesarju je pravica -
236 XV   |           rekel popotnik in je šel, Jernej pa je gledal za njim ves
237 XV   |           cesarju je ni!" ~Ko se je Jernej vzdignil s kantona, se je
238 XV   |            na polje!" se je spomnil Jernej. "Sto klafter zdaj, pa me
239 XV   |            je pozdravila krčmarica. Jernej, ves oprašen in bolan, je
240 XV   |            do cesarja!" je razložil Jernej. "Ljudje mi niso dali pravice,
241 XV   |      spogledala, sta se nasmehnila. Jernej je sezuval škornje z razbolelih
242 XV   |         neznano mesto. Tam je čakal Jernej v veliki, odljudni krčmi,
243 XV   |             nepoklican v tujo izbo. Jernej je sedel na rob klopi, culo
244 XV   |         zabobnelo je in zaškripalo, Jernej pa se je odkril in se je
245 XV   |             pustih kvant!" je rekel Jernej in je bil osupel ob njih
246 XV   |         prijetne so tvoje zgodbe!" ~Jernej ni pokusil žganja in je
247 XV   |             Ne razume!" je pomislil Jernej. "In če bi razumel besedo,
248 XVI  |           človek, kam bi pobegnil? ~Jernej je taval po široki cesti:
249 XVI  |          našemljeni. Tudi stopal je Jernej kakor pijan; noge so se
250 XVI  |         globoko k tlom in bal se je Jernej, da se ne zgrudi nenadoma
251 XVI  |         tujem jeziku in je šel, ker Jernej ni odgovoril. Pa je stopil
252 XVI  |          Kam? Kam zdaj?" je jecljal Jernej in je šel radovoljno z njim. ~"
253 XVI  |       njegovo culo. ~Pa sta prišla, Jernej in njegov vodnik, do velike
254 XVI  | pripovedovali in pravili?" je rekel Jernej. "Ne poznamo se in se ne
255 XVI  |           ne kvasi praznih besed!" ~Jernej je bil ves vesel in potolažen. ~"
256 XVI  |             razbojnik? - Jaz pa sem Jernej z Betajnove in sem prišel,
257 XVI  |            je poslušal ves začuden. Jernej pa je pripovedoval svojo
258 XVI  |          Kam, gospod?" je vzkliknil Jernej in spreletela ga je groza. ~"
259 XVI  |          nizke duri so se odprle in Jernej je stopil v izbo, kakršne
260 XVI  |           mize ni bilo. Komaj se je Jernej ozrl in začudil, so se zapahnile
261 XVI  |             Takih ljudi še ni videl Jernej. ~"Kaj nikoli niso videli
262 XVI  |       zaklical nerazumljivo besedo. Jernej je vztrepetal, šel je do
263 XVI  |            ni moglo do molitve. ~In Jernej se je globoko sklonil, skril
264 XVI  |           je razjokal. ~Tako je bil Jernej tri dni in tri noči v tisti
265 XVII |           ljudje božji?" je vprašal Jernej in je prosil. Pa niso ne
266 XVII |           ljudje božji?" je vprašal Jernej in je prosil, ko so ga pahnili
267 XVII |        plahim pogledom se je oziral Jernej, in kakor se je oziral,
268 XVII |           Kam, tovariš?" je vprašal Jernej; oni pa je gledal in ni
269 XVII |        drugi. ~"Kam?" je izpraševal Jernej v globoki grozi in nobeden
270 XVII |        Zakaj v Resje?" je vzkliknil Jernej. "Tam ni moja domačija,
271 XVII |      spremim, tam pa Bog s teboj!" ~Jernej ni več govoril. Kakor je
272 XVII |            bila trava na senožetih, Jernej pa se ni ozrl. V tla je
273 XVII |            delal nadlege!" je rekel Jernej. "Pest sena mi dajte, da
274 XVII |             se zatekam, jaz, hlapec Jernej, sam na svetu, ob belem
275 XVII |       pravični sodnik!" ~Tako se je Jernej pogovarjal z Bogom, dolgo
276 XVII |           na Betajnovo. ~"Kaj je to Jernej?" so izpraševali, ki so
277 XVII |              siv starec - kaj je to Jernej?" so se čudili in so gledali
278 XVII |             in so gledali za njim. ~Jernej pa se nikamor ni ozrl, nikogar
279 XVII |              in smehljal se je. ~"O Jernej, o Jernej, kod si romal,
280 XVII |       smehljal se je. ~"O Jernej, o Jernej, kod si romal, da si tako
281 XVII |             si tako star in slab?" ~Jernej je stal pred durmi, vzravnal
282 XVII |         usmiljen je bil. ~"Ne tako, Jernej! Veliko hudega so ti storili,
283 XVII |              ki so ga preganjali!" ~Jernej je izpustil župnikovo roko,
284 XVII |            in krive so tvoje misli, Jernej!" ~"Razsodite!"  "Ukloni
285 XVII |            Razsodite!"  "Ukloni se, Jernej, tudi krivici se ukloni;
286 XVII |         Bogokletne so tvoje besede, Jernej!" se je zgrozil župnik in
287 XVII |             nevernik!" ~Še je čakal Jernej; gledal je s svetlo strmečimi
288 XVII |       župnik. ~Počasi se je okrenil Jernej in je šel; s trdimi koraki
289 XVIII|      človeška roka. Tako je prižgal Jernej svojo strašno baklo. Ljudje
290 XVIII|            prikazal med njimi dolgi Jernej, z opečenimi rokami in osmojenimi
291 XVIII|             in je gledal v ogenj. ~"Jernej je zapalil!" ~In komaj so