Part

 1 IV  |        težko. In sta šla vsak po svoji poti. ~
 2 V   |     ukazano, da vstane in gre po svoji poti. Tako je bilo od vekomaj
 3 V   |   vstanem in grem!" ~"Da greš po svoji poti!" ~"To je pravica!" ~"
 4 VI  |       besede? Nisem te vprašal o svoji pameti, o svoji pravici
 5 VI  |        vprašal o svoji pameti, o svoji pravici sem te vprašal!
 6 XI  |         je zasmejal in je šel po svoji poti. ~"Tudi ta je okusil
 7 XII |      bodi usmiljen, daj mi kot v svoji hiši, kos kruha na stara
 8 XII |           Jaz pa sem si mislil v svoji nespameti: razbojniki je
 9 XII |       mislil, pa sem se ukanil v svoji stari pameti. Zakaj ne hiše
10 XIII|       zakopano, kjer me je Bog v svoji norčavosti poklical med
11 XIII|        in da govori bogokletno v svoji malodušnosti. Krivico si
12 XIV |          in da je bebast otrok v svoji pameti. ~"Bog jih bo razsvetlil
13 XIV | kolovozih in sem se pritoževal v svoji nespameti! Namesto da bi
14 XV  |          kruha prosit? Šel sem v svoji slepoti, pa so se mi smejali
15 XV  |       gospodarji? Kaj blebečeš v svoji mladi nespameti? Po pravico