Part

 1 XIII|      bolj veselo in prijazno; potepuh je bil, kakor bi ga človek
 2 XIII|   tebi storili?" je vprašal. ~Potepuh se je od srca zasmejal. ~"
 3 XIII|    gledal v tla in je molčal, potepuh pa je veselo govoril. ~"
 4 XIII|       dom in svojo pravico!" ~Potepuh je visoko vzdignil nogo,
 5 XIII|     in duri se bodo odprle!" ~Potepuh se ni več smejal naglas,
 6 XIII|          Še bolj se je smejal potepuh; na stežaj je odpiral usta,
 7 XIII|     je razložil svojo pravdo, potepuh pa se je smejal, da je bil
 8 XIII|  poplačan za vse trpljenje!" ~Potepuh se ni več smejal, pogledal
 9 XIII|       Tako sta se pogovarjala potepuh in Jernej; in znočilo se
10 XIII|      je, obadva sta utihnila; potepuh je bil nejevoljen in se
11 XIV | apostelj, udari!" je zaklical potepuh za njim, ko so se zapirale