Part

  1 I    |      nobene hinavščine. Obstrmeli so ljudje na Betajnovi in so
  2 I    |         so ljudje na Betajnovi in so plahi povesili glave, zakaj
  3 I    |    Ljubljane. ~* ~Starega Sitarja so pokopali; Bog mu daj nebesa,
  4 I    |           je preoblekel, pogrebci so se napotili v krčmo. Sedli
  5 I    |           napotili v krčmo. Sedli so za dolgo mizo pri Stržinarju,
  6 I    |            je rekel sosed. ~In ko so rekli, se je Jernej še enkrat
  7 II   |          več tako prijazno, kakor so ga pozdravljala zmerom;
  8 II   |           Kdo ga je postavil? Vsi so pomrli, trudni; ostal sem
  9 II   |           kdo ga je razširil? Vsi so pomrli, ostal sem sam, poslednji
 10 II   |   potrtost: smehljal se je in oči so mežikale pod košatimi obrvmi. ~
 11 II   |         Jernej! Dan je zunaj, vsi so na polju, ti pa sediš na
 12 II   |         ko se je nebo pooblačilo, so se odprle duri na stežaj.
 13 II   |         Osupnil je Sitar, nato pa so se mu napele žile na čelu,
 14 II   |     zaspal truden; vse hude misli so šle iz srca. ~
 15 III  |          me niste klicali?" ~"Ali so te klicali sosedovi?" je
 16 III  |           mizo in je vstal. ~"Kaj so ti oglušela stara ušesa,
 17 III  |          hvala in čast!" ~Jerneju so se zašibila kolena; tudi
 18 III  |       život upognjen in izžet, da so slabotne moje roke in da
 19 III  |           brez prerekanja; odprte so duri, nizek je prag!" ~Še
 20 IV   |       krivico sveta in postav, pa so me pognali na cesto, puntarja.
 21 V    |         sem spravil v shrambe, da so polne do stropa, ti pa pojdi
 22 V    |           pravica in postava, kaj so te reči hlapcu in kaj ga
 23 V    |      čudoma poslušal. ~"Še včeraj so bile vse drugačne tvoje
 24 VI   |         pogovarjala in prerekala, so prihajali v krčmo ljudje. ~
 25 VI   |            gori do hriba; in moje so tiste prostrane senožeti
 26 VI   | premislite in presodite!" ~Ljudje so gledali, nekateri so se
 27 VI   |       Ljudje so gledali, nekateri so se smehljali, vsi so molčali.
 28 VI   |     nekateri so se smehljali, vsi so molčali. Jernej se je oziral
 29 VI   |        pot! - za to gre!" ~Kmetje so se spogledali in so molčali. ~"
 30 VI   |        Kmetje so se spogledali in so molčali. ~"Ti govori, Šalander!"
 31 VI   |         vsemi pa je Bog!" ~Kmetje so gledali mrko, župan se je
 32 VI   |         sem šel iskat, sodniki pa so se mi smejali! - Negodnike
 33 VI   |         ubožno stajo, pijance, ki so bajto zapili, in tatove,
 34 VI   |       bajto zapili, in tatove, ki so jim na starost dolgi prsti
 35 VI   |       zapirajte vanjo sodnike, ki so postavo opljuvali in pravico
 36 VI   |          Pa še tiste nazadnje, ki so se posmehovali starcu, namesto
 37 VI   |          je rekel Jernej. ~Takrat so se razjezili kmetje in so
 38 VI   |         so se razjezili kmetje in so govorili vsi vprek in so
 39 VI   |          so govorili vsi vprek in so kričali. ~"Ne zmerjaj, hlapec!" ~"
 40 VI   |          je Bog odpustil onim, ki so ga preganjali in kleli!" ~
 41 VII  |         je videl in srečal. In ko so prišli, radovedni, prešerni
 42 VII  |          bela z zelenimi okni; pa so mi jo vzeli. Zidal sem dolgo
 43 VII  |      nadložen, in ko sem dozidal, so prišli in so rekli: Na,
 44 VII  |         sem dozidal, so prišli in so rekli: Na, Jernej, zdaj
 45 VII  |           hriba dol do potoka; pa so mi vzeli. Os začetka je
 46 VII  |         brano; in ko sem dodelal, so prišli in so rekli: Na,
 47 VII  |         sem dodelal, so prišli in so rekli: Na, Jernej, mejniki
 48 VII  |        rekli: Na, Jernej, mejniki so postavljeni, zdaj pa pojdi! -
 49 VII  |      postava in pravica!" ~Otroci so se čudili, nato so se veselo
 50 VII  |         Otroci so se čudili, nato so se veselo zasmejali. ~"Daj
 51 VII  |    njegovo pravdo! Razorana njiva so vaša srca, naj pade seme
 52 VII  |          je bilo veselje; dekleta so me gledala in fantje so
 53 VII  |           so me gledala in fantje so se me bali. S pestjo bi
 54 VII  |      pestjo!" ~"Zapleši, Jernej!" so zavpili otroci. ~In kakor
 55 VII  |      gruči, v poskočni procesiji, so bile nenadoma lahke in mlade
 56 VII  |          pleše, Jernej je pijan!" so kričali otroci; pred njim
 57 VII  |         kričali otroci; pred njim so plesali, za njim so se zaletavali
 58 VII  |          njim so plesali, za njim so se zaletavali vanj. ~Jernej
 59 VII  |           naredila zapoved in kaj so ljudje storili! Ne dodeli
 60 VII  |         je sunil od zadaj; otroci so veselo vzkriknili, Jernej
 61 VII  |           se je razpršila, otroci so stali kraj ceste, smejali
 62 VII  |         stali kraj ceste, smejali so se in so čakali. Počasi
 63 VII  |           ceste, smejali so se in so čakali. Počasi se je vzdignil
 64 VII  |         je zvrnil pijani Jernej!" so kričali otroci. ~Tedaj je
 65 VII  |          sem vam storil?" ~"Kri!" so zavpili otroci ter so preplašeni
 66 VII  |             so zavpili otroci ter so preplašeni poskakali preko
 67 VII  |          se je Jerneju obraz, oči so se mu zasvetile. "Samo ti
 68 VII  |      vzela ga je v naročje. ~"Kaj so mu storili?" ~"Krivico je
 69 VIII |          In ko je stal in gledal, so se odprle duri na stežaj.
 70 VIII |         zlega, tudi tistim ne, ki so mi po krivem storili. Pravico
 71 VIII |      papirjev in se je smejal, da so se mu pleča tresla; sodnik
 72 VIII |         roko in mu pokaži, kje da so stopnice in kod se pride
 73 VIII |           teboj, krivični sodnik, so še sodniki; in nad vsemi
 74 IX   |           Take blage in usmiljene so bile njegove misli, bridkost
 75 IX   |          v smrekah je šumelo, tam so se pogovarjale blodne duše. ~"
 76 IX   |       pritožujva se, Jernej; kjer so ljudje krivični, tam je
 77 IX   |         tam je Bog pravičen! Dali so nama palico, pokazali so
 78 IX   |          so nama palico, pokazali so nama nezaželeno pot - Bog
 79 IX   |        celih štirideset let! Mene so pahnili brez posebnih komedij
 80 IX   |            komaj sem izpregledal, so začeli mlatiti po meni,
 81 IX   |            Krepko, Jernej, krepko so mi vtepli v kožo pravo spoznanje,
 82 IX   |           ustvarjena za tiste, ki so jo ustvarili. Kaj mi je
 83 IX   |               K tistim pojdem, ki so poklicani, da sodijo po
 84 IX   |           mene? O, kako brezbožne so bile tvoje besede, in kako
 85 IX   |        rdilo se je na vzhodu, tam so zvezde ugašale, velik in
 86 X    |          uro, hodil dve uri, noge so otrpnile; pa je od daleč,
 87 X    |         zasmejal tako od srca, da so mu pritekle solze iz oči. ~"
 88 XI   |          mesto je Ljubljana. Hiše so visoke, stoje po vrsti,
 89 XI   |         plotov ni vmes. Vse ceste so polne ljudi, vsak dan velika
 90 XI   |          je še dolga cesta, morda so še težka pota, s kamenjem
 91 XI   |          ki je prišel mimo: ~"Kje so sodniki, da bi se jim pritožil
 92 XI   |         boste iskali, oče! Iskali so pravice, veliko jih je bilo,
 93 XI   |            veliko jih je bilo, pa so obležali na poti; Pilatuž
 94 XI   |          je stopil v vežo. Ljudje so hodili tam križem po vežah,
 95 XI   |           moški in ženske; in vsi so imeli skrb na obrazu in
 96 XI   |          roki in ni vedel kam. Pa so se nenadoma oglasili na
 97 XI   |      iskal pravičnih sodnikov, pa so ga zalotili razbojniki..." ~
 98 XI   |           velika. Povejte mi, kje so sodniki!" ~Mladi človek
 99 XI   |          ki je klatil jabolka, ko so dozorela? - Zakaj rekel
100 XI   |       stalo pred Jernejem. In vsi so gledali veselo in vsi so
101 XI   |          so gledali veselo in vsi so se smejali, Jernej pa je
102 XI   |         je blago nasmehnil. ~"Ali so vas klicali?" je vprašal. ~"
103 XI   |         naj potrkam!" ~Spogledali so se, ki so stali pred Jernejem,
104 XI   |              Spogledali so se, ki so stali pred Jernejem, bradač
105 XI   |         mano, da vam pokažem, kje so pravični sodniki!" ~Jernej
106 XI   |          je šel z njim in vsi, ki so poslušali, so šli za njima. ~
107 XI   |          in vsi, ki so poslušali, so šli za njima. ~
108 XII  |                       XII ~Prišli so do duri, ki so bile odprte
109 XII  |        XII ~Prišli so do duri, ki so bile odprte na stežaj. V
110 XII  |           iz Betajnove in krivico so mi storili. Zato sem se
111 XII  |         bukvah." ~"Kakšno krivico so vam storili? Koga tožite
112 XII  |         sodnika in od lenuhov, ki so stali pred durmi. ~"Jaz
113 XII  |       daleč tiste črne besede, ki so tako naredile in zapovedale.
114 XII  |         pravico, kakor je; ljudje so jo ustvarili, ljudje so
115 XII  |           so jo ustvarili, ljudje so ji dali silo in oblast.
116 XII  |           razbojniki je rekel, pa so pravični sodniki: slabo
117 XII  |       slabo je gledal, krmežljave so njegove oči; slabo je slišal,
118 XII  |         slabo je slišal, gluhasta so njegova ušesa! In se še
119 XII  |      pravični sodniki, razbojniki so; ni hiša pravice, hiša hinavščine
120 XII  |           z lažjo in hudodelstvom so jo oskrunili. Ne bodo vas
121 XIII |  osuplosti in je šel z njimi. Šli so križem po hodnikih, po stopnicah;
122 XIII |           je okrenil k tistim, ki so ga spremljali. ~"Možje.
123 XIII |          kanite z menoj?" ~Osorno so gledali in so molčali. Jerneja
124 XIII |              Osorno so gledali in so molčali. Jerneja pa je zabolelo
125 XIII |          niso odgovorili; gledali so osorno in so molčali. ~"
126 XIII |  odgovorili; gledali so osorno in so molčali. ~"Glejte, razbojniki;
127 XIII |       velika bridkost. ~Tisti, ki so ga vodili, pa so odprli
128 XIII |        Tisti, ki so ga vodili, pa so odprli duri in so jih zaklenili
129 XIII |      vodili, pa so odprli duri in so jih zaklenili za Jernejem.
130 XIII |    širokim klopem podobnih; stene so bile prazne, gledale so
131 XIII |           so bile prazne, gledale so na človeka kakor slepe oči;
132 XIII |         bil mlad, Bog vedi. Lasje so bili redki in kuštravi;
133 XIII |           dlani. ~"Kakšno krivico so tebi storili?" je vprašal. ~
134 XIII |           krivice! Kradel sem, pa so me prijeli in so me gnali
135 XIII |          sem, pa so me prijeli in so me gnali in so me zaprli.
136 XIII |         prijeli in so me gnali in so me zaprli. Tako je bilo
137 XIII |        zasačil? Saj je dovolj, da so mi dali posteljo in kosilo.
138 XIII |         mati, brat, sosed? Pogani so tam, bolj tuji in odljudni
139 XIII |           našel jo bom! Zaklenili so pravico razbojniki, tudi
140 XIII |     pravico razbojniki, tudi mene so zaklenili, ampak prišla
141 XIII |         človek smeje otroku. ~"Pa so te zaklenili? Pa se duri
142 XIII |          skesano dušo. Pravici pa so prikupne take duše, pa če
143 XIII |         prikupne take duše, pa če so vse ciganske in z grehi
144 XIII |           pravice na svetu; kamen so ti dali namesto kruha: in
145 XIII |           drugih ljudi, zakaj vsi so moji hudobni sodniki že
146 XIV  |        Komaj se je Jernej zbudil, so prišli in so ga gnali dalje,
147 XIV  |       Jernej zbudil, so prišli in so ga gnali dalje, sam ni vedel
148 XIV  |      zaklical potepuh za njim, ko so se zapirale duri. Jernej
149 XIV  |           glavo ter je šel, kamor so ukazali. ~"Kam me ženete?
150 XIV  |     ženete? To povejte!" ~Molčali so vsi in so gledali mrko,
151 XIV  |      povejte!" ~Molčali so vsi in so gledali mrko, kakor črni
152 XIV  |           svojih hlapcev. ~Vodili so ga in gonili, kakor nekoč
153 XIV  |           do sodnika; izpraševali so ga, Jernej pa je odgovarjal
154 XIV  |      videl in mnogo biričev. Hudo so govorili z njim, mrko so
155 XIV  |          so govorili z njim, mrko so gledali nanj, pehali so
156 XIV  |           so gledali nanj, pehali so ga in suvali od duri do
157 XIV  |      trdna. Tudi se ni upiral, ko so ravnali z njim kakor z bolnikom
158 XIV  |        rotil in ne pritoževal, ko so rekli, da je bolan na duhu
159 XIV  |           tilniku in v pasu, roke so se mu tresle in kolena so
160 XIV  |         so se mu tresle in kolena so se mu šibila; cule prej
161 XIV  |         krivice do krivice; kakor so ga gonili in brez milosti
162 XIV  |        dan. Samo neprijazni tujci so prihajali naproti in nikogar
163 XV   |       preko neznanih pokrajin. Pa so mu nekoč, ko je legel mrak
164 XV   |        lačen tudi, oči njegove pa so gledale veselo. ~"Kam, oče,
165 XV   |         cesarskega mesta in stare so vaše noge; ne dospete pred
166 XV   |        pouči krivične sodnike, ki so se rogali starcu!" ~Popotnik
167 XV   |           sem v svoji slepoti, pa so se mi smejali in nič jim
168 XV   |         mu je storilo; zakaj noge so bile kakor od kamna, niso
169 XV   |          sivolas, sključen, in ko so se mu tresli nerodni koščeni
170 XV   |       nenadoma vse misli. ~Takrat so se začele hude sanje Jernejeve.
171 XV   |       krčmi, nato je pozvonilo in so ga poklicali in je stopil
172 XV   |         mnogo tujih ljudi, glasno so se razgovarjali in niso
173 XV   |     pozdravili Jerneja; pogledali so ga izpod obrvi, kakor da
174 XV   |             Na Dunaj." ~Vzdignili so glave, začudeni so gledali
175 XV   |      Vzdignili so glave, začudeni so gledali Jerneja, njegovo
176 XV   |        začudeni, temveč zasmejali so se naglas. "Razloži, sosed,
177 XV   |      pravice in svoje težke poti, so se smejali tako veselo,
178 XV   |       njih prešernosti. Zasmejali so se še glasneje. ~"Zdaj pa
179 XV   |   njegovih postav?" ~Popotniki pa so bili zmerom bolj veseli
180 XV   |        bili zmerom bolj veseli in so strmeli v Jerneja kakor
181 XV   |    govoril, zakaj nadvse prijetne so tvoje zgodbe!" ~Jernej ni
182 XV   |             je premišljeval. "Ali so hlapci krivice in njeni
183 XV   |         jo žalijo v obraz? Ali pa so trpeli toliko krivico, da
184 XV   |      cesarja potrjene!" ~Odhajali so popotniki in so prihajali
185 XV   |          Odhajali so popotniki in so prihajali drugi, ki so govorili
186 XV   |         in so prihajali drugi, ki so govorili čisto tuj jezik;
187 XV   |       pravice, zakaj drugi ljudje so na svetu, drugo postavo
188 XVI  |        močnega vina pijan; ljudje so se mu zdeli hudo visoki,
189 XVI  |         zdeli hudo visoki, hodili so mimo s čudno dolgimi koraki,
190 XVI  |      senca v kolobarju, in pustno so bili našemljeni. Tudi stopal
191 XVI  |          Jernej kakor pijan; noge so se mu šibile in so se mu
192 XVI  |           noge so se mu šibile in so se mu opletale; život mu
193 XVI  |           glavo in koleni. Ljudje so se zadevali obenj, gledali
194 XVI  |           zadevali obenj, gledali so nanj; droben gospod z zlatimi
195 XVI  |          šlo mnogo ljudi, gledali so Jerneja in njegovo culo. ~
196 XVI  |    stopila sta v veliko izbo. Tam so ga izpraševali, on pa jih
197 XVI  |           položil na tla. Gledali so ga in so se mu smehljali
198 XVI  |          na tla. Gledali so ga in so se mu smehljali in ga niso
199 XVI  |         mu je legal težko na oči, so prišli, vzeli so mu culo
200 XVI  |          na oči, so prišli, vzeli so mu culo in škornje in palico,
201 XVI  |          in palico, tudi kamižolo so pretipali in preobrnili
202 XVI  |        pretipali in preobrnili in so vzeli nož in denar: nato
203 XVI  |          vzeli nož in denar: nato so ga vodili iz hiše in so
204 XVI  |           so ga vodili iz hiše in so ga posadili v čuden voz,
205 XVI  |           polne žuljev in oteklin so že moje noge, ne zmorejo
206 XVI  |           spoznanje!" ~Pripeljali so ga do druge hiše, vodili
207 XVI  |          ga do druge hiše, vodili so ga v drugo izbo. Tja pa
208 XVI  |           tudi vaše besede, kakor so bile neprijazne! Kdo bi
209 XVI  |         do konca. ~"Tako, glejte, so me opeharili, tako so mi
210 XVI  |     glejte, so me opeharili, tako so mi skrivali pravico, ko
211 XVI  |          In komaj je to storil in so se zaprle duri za njim,
212 XVI  |           se zaprle duri za njim, so prišli drugi in so prijeli
213 XVI  |          njim, so prišli drugi in so prijeli Jerneja in so ga
214 XVI  |          in so prijeli Jerneja in so ga odvedli. Zarožljali so
215 XVI  |         so ga odvedli. Zarožljali so ključi, nizke duri so se
216 XVI  |  Zarožljali so ključi, nizke duri so se odprle in Jernej je stopil
217 XVI  |       Čisto prazna je bila, stene so bile gole in sive. Ob zidu
218 XVI  |        bile gole in sive. Ob zidu so stale nizke široke klopi,
219 XVI  |           Jernej ozrl in začudil, so se zapahnile duri. ~Troje
220 XVI  |           razcapanih; njih obrazi so bili odljudni in surovi,
221 XVI  |        Pravice sem jih prosil, pa so me pahnili med tatove in
222 XVI  |           nikamor. ~Njegove misli so bile bolne, da niso mogle
223 XVII |          je dramilo četrto jutro, so odklenili duri, dali so
224 XVII |           so odklenili duri, dali so Jerneju culo, škornje in
225 XVII |       palico, in nož in denar, in so ga odvedli in niso rekli
226 XVII |       odgovorili besede. Naložili so ga na voz, pa so ga vozili
227 XVII |         Naložili so ga na voz, pa so ga vozili vse križem po
228 XVII |           Jernej in je prosil, ko so ga pahnili v železni voz
229 XVII |           hudo, tovariši potepuhi so se smejali, ko je zažvižgalo
230 XVII |         ko je zažvižgalo zunaj in so zabobnela težka kolesa.
231 XVII |            in kakor se je oziral, so mu nenadoma pogledale v
232 XVII |    Krivico je okusil, po nekrivem so ga obremenili!" je prešinilo
233 XVII |           šla iz oči v oči. ~Tako so potovali. Minil je dan in
234 XVII |           iz voza v voz, odhajali so tovariši, prihajali so drugi. ~"
235 XVII |   odhajali so tovariši, prihajali so drugi. ~"Kam?" je izpraševal
236 XVII |            lep je bil kraj, njive so zorele, visoka je bila trava
237 XVII |         tla je gledal, sive obrvi so mu zakrivale oči. ~Pot se
238 XVII |         Pravico si dal ljudem, pa so jo skrili; ni je pri biričih,
239 XVII |            ne pri cesarju; biriči so me pehali med hudodelce,
240 XVII |     pehali med hudodelce, sodniki so me zasmehovali, za cesarja
241 XVII |           zasmehovali, za cesarja so me ogoljufali! Pri tebi
242 XVII |   Betajnovo. ~"Kaj je to Jernej?" so izpraševali, ki so ga videli. ~"
243 XVII |       Jernej?" so izpraševali, ki so ga videli. ~"Razcapan je
244 XVII |       starec - kaj je to Jernej?" so se čudili in so gledali
245 XVII |          Jernej?" so se čudili in so gledali za njim. ~Jernej
246 XVII |      upognjeni hrbet, izpod obrvi so se mu zasvetile oči. ~"Nič
247 XVII |    Pravice ni pod nebom, zakopali so jo sto klafter pod zemljo,
248 XVII |           pod zemljo, težko skalo so zavalili nanjo. Jaz pa je
249 XVII |         zemlji, biriči in sodniki so zatajili Boga, izdali njegovo
250 XVII |       tako, Jernej! Veliko hudega so ti storili, nekrščansko
251 XVII |           ti storili, nekrščansko so ravnali s teboj - ampak
252 XVII |           Bog odpustil tistim, ki so ga preganjali!" ~Jernej
253 XVII |        posteljo!" ~"Hude in krive so tvoje misli, Jernej!" ~"
254 XVII |          ali je ni?" ~"Bogokletne so tvoje besede, Jernej!" se
255 XVII |        čelu, na licih; in ustnice so se mu tresle. ~"Razsodite!
256 XVIII|            Mračilo se je, s polja so se vračali kmetje in posli.
257 XVIII|           do nebes. Goreče treske so padale v kolobarju na zoreče
258 XVIII|       svojo strašno baklo. Ljudje so stali in so trepetali -
259 XVIII|         baklo. Ljudje so stali in so trepetali - kdo bi gasil
260 XVIII|        ognjenimi perutmi? Odkriti so stali tam, vsi bledi, v
261 XVIII|     trepetajoči, in splašena srca so stokala jecljajoče molitve. ~
262 XVIII|     Jernej je zapalil!" ~In komaj so vzkliknili, se mu je stemnilo
263 XVIII|      Bijte!"  Z gorečimi treskami so bili po njem, z okovanimi
264 XVIII|          njem, z okovanimi petami so stopali nanj, vsi opaljeni
265 XVIII|           ogenj z njim!" ~Prijeli so ga, nesli so ga, krvavega,
266 XVIII|              Prijeli so ga, nesli so ga, krvavega, ožganega,
267 XVIII|           kakor je bil, zamahnili so trikrat z njim in visoko
268 XVIII|          trikrat z njim in visoko so prasnile iskre iz plamena;
269 XVIII|     prasnile iskre iz plamena; ko so stopili Jernejevi pogrebci
270 XVIII|      Jernejevi pogrebci iz ognja, so bili črni v roke in v obraz. - ~*