Part

  1 I    |   hinavščine. Obstrmeli so ljudje na Betajnovi in so plahi povesili
  2 I    |      glave, zakaj vzdignilo se je na hribu in je stopilo v dolino
  3 I    |         oblak, noge silne jagnedi na loki; svetla kosa, na rami
  4 I    |     jagnedi na loki; svetla kosa, na rami sloneča pa se bleščala
  5 I    |            kakor je bil, je sedel na klop pod oknom; otrl si
  6 I    |        Jernej je postavil kozarec na mizo, še preden se ga je
  7 I    |            No, kaj?" ~Leglo mu je na srce kakor težek mraz. Ne
  8 I    |         pa je rekel: ~"Ne zmerjaj na, hlapec, z mešetarji, cigani
  9 I    |          dotikal začrnelega trama na stropu; stal je tam, lica
 10 I    |         ne privoščite kaplje vina na pogrebščini! Bog vam blagoslovi
 11 I    |     Narobe hiša, kjer sedi hlapec na zapečku in briše škornje
 12 I    |       hlapec Jernej in je pljunil na prag in je šel. ~
 13 II   |       zeleno goro; vse je molčalo na loki, na polju, zemlja se
 14 II   |           vse je molčalo na loki, na polju, zemlja se je bala
 15 II   |         ni bilo ne za pest prsti, na kateri bi se ne bil poznal
 16 II   |     pozdravljala zmerom; in da je na hiši, na vsem belem domu,
 17 II   |         zmerom; in da je na hiši, na vsem belem domu, kakor tiha
 18 II   |          da je osramočen in potrt na zimo, ki ni poznal bridkosti
 19 II   |     Jernej ni stopil v hišo, tudi na polje ni pogledal; šel je
 20 II   |         šel je v hlev in je legel na steljo. Tam je mislil take
 21 II   |          sam, poslednji gospodar. Na prostrano, blagoslovljeno
 22 II   |    izkopal jablan ter jo presadil na kamen!... Glejte, čudo prečudno:
 23 II   |         spodi v hlev, sam pa sede na zapeček in si baše pipo!... ~
 24 II   |          slekel suknjo, zlezel je na zapeček ter si je nabasal
 25 II   |      Jernej! Dan je zunaj, vsi so na polju, ti pa sediš na zapečku!" ~
 26 II   |          so na polju, ti pa sediš na zapečku!" ~Jernej je vzel
 27 II   |     pooblačilo, so se odprle duri na stežaj. Na pragu je stal
 28 II   |         se odprle duri na stežaj. Na pragu je stal Sitar, majal
 29 II   |       postrani mu je visel klobuk na uho. Jernej je gledal nejevoljno,
 30 II   |      nasmehnil. ~Lepo si se napil na pogrebščini svojega očeta!
 31 II   |           pa so se mu napele žile na čelu, vrgel je klobuk na
 32 II   |          na čelu, vrgel je klobuk na tla in je kričal. ~"Molči,
 33 II   |       opotekel, ko je lezel Sitar na zapeček; prilezel je, sedel
 34 II   |           nič odgovoril, sedel je na klop in si je palil pipo,
 35 II   |           je odprl duri in je šel na hlev: tam je legel v seno
 36 III  |        nevihte. ~Jernej je stopil na prag, šel je okoli hleva
 37 III  |           napotil, da bi pogledal na polje. Takrat je odprl Sitar
 38 III  |     Jerneja, ki se je bil nameril na polje. ~"Kam?"  Počasi se
 39 III  |           se je okrenil Jernej. ~"Na polje!" ~"Na čigavo?" ~"
 40 III  |    okrenil Jernej. ~"Na polje!" ~"Na čigavo?" ~"A?"  "Na čigavo
 41 III  |               Na čigavo?" ~"A?"  "Na čigavo polje?" ~Jernej se
 42 III  |       odeni, če te glava boli!" ~"Na čigavo polje?" je zaklical
 43 III  |        kri mu je bušila v lica. ~"Na naše polje!" je odgovoril
 44 III  |      razoru miren, upognjen, roke na hrbtu. ~"Kaj se to pravi:
 45 III  |           se je oblekel in je šel na polje v drugo stran, da
 46 III  |        hišo, ko je bila južina že na mizi. Postal je osupel pred
 47 III  |          je šla in položila žlico na mizo, poleg žlice pastirjeve. ~"
 48 III  |    vprašal gospodar in se ni ozrl na Jerneja. "Ponujamo ti žlico,
 49 III  |         če se ti ne zdi, pa srečo na pot!" ~Jernej je strmel,
 50 III  |        tedaj je vrgel Sitar žlico na mizo in je vstal. ~"Kaj
 51 III  |          se to pravi: zadeni culo na stara pleča in pojdi od
 52 III  |         si zapalim pipo ter sedem na zapeček... Tako bi ti storil,
 53 III  |         volje? Ali pa da se mi je na sedmini zahotelo komedij
 54 III  |      svojem srcu, kako boš prosil na mojem pragu, in užival sem
 55 III  |   sladkost: pastir, odpri mu duri na stežaj!" ~Pastir je šel
 56 III  |           je šel in je odprl duri na stežaj, Jernej se ni ganil,
 57 III  |     pridelal in umesil! Legel bom na posteljo in ne bom nič vprašal,
 58 III  |        bodi sram, da niste čakali na gospodarja in na njegov
 59 III  |           čakali na gospodarja in na njegov očenaš; usmiljen
 60 III  |         hram in tudi kašča vam je na stežaj odprta. Jemljite
 61 IV   |           časih, ker je bil rojen na Betajnovi, pa je nenadoma
 62 IV   |          štirideset let sem delal na tem svojem domu; če tam
 63 IV   |        mojo kri. Tudi če pogledaš na hišo, te bodo v mojem imenu
 64 IV   |        čelo in je položil kazalec na kazalec, da bi natanko razložil
 65 IV   |    učenost? Nisem te zato ustavil na cesti!... Dedič in gospodar
 66 IV   |        kadar bo dozidal: gospodar na peč, Jernej čez prag; Jernej
 67 IV   |      podstrešje in hlev: gospodar na mehko posteljo, Jernej na
 68 IV   |         na mehko posteljo, Jernej na trdo cesto; postarala se
 69 IV   |         Jernej: gospodar bo sedel na zapečku in si bo palil pipo
 70 IV   |       skril za hlev in bo poginil na gnili stelji. Tako je naredila
 71 IV   |           in kadar te udari sosed na desno lice, ponudi mu še
 72 IV   |          postav, pa so me pognali na cesto, puntarja. Trpi krivico,
 73 IV   |          si trpel, pa ti je legla na srce, da govoriš nespametne
 74 V    |          stropa, ti pa pojdi zdaj na zimo, kamor te še poneso
 75 V    |         nam pogrnil mizo; zdaj pa na tla poklekni, Lazar, ter
 76 V    |     klobuk predse, naslonil se je na mizo s pestmi. ~"Kako spodil?
 77 V    |           močjo? Jaz, ki sem stal na polju gol in poten - on,
 78 V    |    pravico, da pravi: Zadeni culo na pleča in pojdi brez slovesa,
 79 V    |         je naslonil plečati hrbet na klop in je gledal mrko. ~"
 80 V    |        bilo od vekomaj in tako bo na vse večne čase, zakaj drugače
 81 V    |        norce brit? Zberi paglavce na cesti, pa jim pripoveduj,
 82 VI   |           Če je znorel, ni znorel na lepem!" ~Pa je osorno izpregovoril
 83 VI   |         lepo, da mu je odpovedal; na stara leta odpovedal! Gre
 84 VI   |          je govoril naglas. ~"Nič na vrata usmiljenja, na vrata
 85 VI   |          Nič na vrata usmiljenja, na vrata pravice trkam, da
 86 VI   |     pravice trkam, da se mi odpro na stežaj! Ni berač in popotnik,
 87 VI   |         med nami; ni treba, da bi na cesti poginil!" ~Ves, kakor
 88 VI   |      vztrepetal Jernej od srda. ~"Na cesto me je pognal, vi pa
 89 VI   |      zapili, in tatove, ki so jim na starost dolgi prsti odpovedali!
 90 VI   |            župan!" ~"Odpri mu jih na stežaj!" ~In župan je stopil
 91 VII  |          VII ~Ko je stopil Jernej na cesto, je pomislil: ~"Tako
 92 VII  |       rekel župan: Zberi paglavce na cesti in jim pripoveduj
 93 VII  |          je šel in zbral paglavce na cesti, kolikor jih je videl
 94 VII  |            so prišli in so rekli: Na, Jernej, zdaj pa pojdi!
 95 VII  |            so prišli in so rekli: Na, Jernej, mejniki so postavljeni,
 96 VII  |          je zaklical bosonožec. ~"Na krajcar, nič se ne boj,
 97 VII  |          čudno globokim glasom. ~"Na krajcar še ti, na dva; zakaj
 98 VII  |       glasom. ~"Na krajcar še ti, na dva; zakaj bogat je Jernej,
 99 VII  |    krivice, dokler je nisem zadel na svoja pleča, da hodim zdaj
100 VII  |     klobuk, se je nenadoma zvrnil na kolena, z rokami v prah;
101 VII  |      njegovo!" ~"Padel je Jernej, na tla se je zvrnil pijani
102 VII  |         je skrival objokani obraz na materinih prsih, samo še
103 VIII |        nad posteljo, drugega nič. Na klinu je visela prazniška
104 VIII |          turške vojske za spomin. Na plahto je položil najprej
105 VIII |          tako da je čelo naslonil na blazino. ~"Oče naš, kateri
106 VIII |    pravice iščem, ki si jo poslal na svet! Kar si rekel, ne boš
107 VIII |          palico in se je napotil. Na pragu se je pokrižal. ~"
108 VIII |         pozdrav. ~"Brez sovraštva na pot; težje je v srcu sovraštvo
109 VIII |         zablodil!" ~Še se je ozrl na hišo in po polju, po senožetih,
110 VIII |     nasmehnil Jernej in je gledal na suhljatega služabnika globoko
111 VIII |        Nikogar ne mislim spraviti na vislice, verjemite! Kaj
112 VIII |      pokazal je z dolgim kazalcem na stopnice in je šel. ~Culo
113 VIII |          je šel. ~Culo in škornje na rami, palico v roki, je
114 VIII |       našel razbojnike!" ~Stal je na hodniku in ni vedel, na
115 VIII |           na hodniku in ni vedel, na katere duri bi potrkal.
116 VIII |         gledal, so se odprle duri na stežaj. Zelo dolg in zelo
117 VIII |           in je pogledal postrani na Jerneja. ~"Kaj pa je?" ~
118 VIII |          In mislim, da sem prišel na pravi kraj!" ~Pisar je nekoliko
119 VIII |         je zvrnil culo in škornje na klop, stopil je k pregraji
120 VIII |           hiše, s culo in škornji na ramah, kakor sem šel jaz;
121 VIII |        porednosti in prešernosti: Na, Jernej, je rekel, poveži
122 VIII |        ali seno prodajat - temveč na levo pojdi, ali na desno,
123 VIII |         temveč na levo pojdi, ali na desno, ali kar naravnost,
124 VIII |            prestopal se je z noge na nogo, popraskal se je za
125 VIII |          stopnice in kod se pride na cesto!" ~In res je prijel
126 IX   |           da se je narahlo zibalo na senožeti in da je tiho pošumevalo
127 IX   |          v senci; tudi Betajnova, na oni strani ob zložni rebri
128 IX   |    posebnih komedij kar naravnost na cesto pravega spoznanja,
129 IX   |    postavi. Bog je poslal pravico na svet in ni pustil, da bi
130 IX   |      pusti, da bi očitno pljuvali na njegovo zapoved! Bog je
131 IX   |         več teh zvezd, ki gledajo na naju, in te doline ne več
132 IX   |     zmerom svetlejše; rdilo se je na vzhodu, tam so zvezde ugašale,
133 X    |        strehe!" ~In je zadel culo na rame in se je nameril med
134 X    |       krščanski človek in poreče: Na, Jernej, prostora je za
135 X    |              ne maram ga spraviti na vislice, tudi v ječo ne.
136 X    |           Bom. Veliko je sodnikov na svetu, postava pa je samo
137 X    |          če je pravica in postava na gospodarjevi strani! Star
138 X    |           Kmet je pokazal z bičem na polje, krčme pa nikjer ni
139 X    |        cunje oblečen, ki je igral na harmoniko in prepeval kvante.
140 X    |         je in je pokazal s prstom na godca. ~"Glej, temu ni prišlo
141 X    |              Glej, temu ni prišlo na misel, da bi tožil; zakaj
142 X    |            da sem ga spodil, prav na lepem sem ga spodil, ker
143 X    |            človek, ali je pravica na svetu in v nebesih?" ~Objela
144 XI   |           skopuh svoje srebrnike! Na sto vrat bom potrkal, stoprva
145 XI   |            stoprva pa se mi odpro na stežaj!" ~Tako se je vrnil
146 XI   |        stežaj!" ~Tako se je vrnil na cesto in je vprašal gosposkega
147 XI   |           je bilo, pa so obležali na poti; Pilatuž pa si je umil
148 XI   |      ženske; in vsi so imeli skrb na obrazu in vsem se je mudilo;
149 XI   |            Jernej ni vedel, če bi na desno ali na levo, po stopnicah
150 XI   |         vedel, če bi na desno ali na levo, po stopnicah ali naravnost.
151 XI   |           so se nenadoma oglasili na stpnicah kričeči glasovi,
152 XI   |          od daleč, kako je tolkla na kamnita vežna tla gorjača
153 XI   |           je: ne vem, kam bi, ali na desno ali na levo, ko je
154 XI   |          kam bi, ali na desno ali na levo, ko je hiša pravice
155 XI   |       dozorela? - Zakaj rekel je: Na, delal si štirideset let,
156 XII  |           duri, ki so bile odprte na stežaj. V izbi je stal za
157 XII  |       pokazal preko rame s palcem na Jerneja, pomežiknil je prešerno
158 XII  |           išče pravičnih sodnikov na tem svetu. Razloži mu, čigava
159 XII  |          Delal sem štirideset let na Betajnovi; ni toliko zemlje,
160 XII  |         bi jo z dlanjo pokril, ne na polju, ne na senožeti, kamor
161 XII  |           pokril, ne na polju, ne na senožeti, kamor še ni bil
162 XII  |      pravice, ki jo je Bog poslal na svet in ki je človeška sila
163 XII  |         se," je rekel, "vrnite se na Betajnovo k svojemu gospodarju,
164 XII  |           v svoji hiši, kos kruha na stara leta! Recite mu tako,
165 XII  |     ukazal, da se zavali negodnik na posteljo, ki sem jo jaz
166 XII  |       Kako naj ga povežem v culo, na ramo zadenem? Mojih štirideset
167 XII  |        jih spravim, kako zauživam na zapečku? Tukaj je cula:
168 XII  |        sodnik, žalosten je gledal na Jernejev zagoreli, razorani
169 XII  |         zagoreli, razorani obraz, na prašne čevlje in obnošeno
170 XII  |   devetkrat, da bi se ne izgubila na cesto, da bi je ne srečal
171 XII  |      drugo, zdaj pa glasneje, tam na stopnicah, moški in ženska:
172 XII  |      satanovi in njegove krivice. Na krivo pot sem zabredel,
173 XII  |           krivo pot sem zabredel, na pravo krenem!" ~Zmerom glasneje
174 XII  |           Kdo kriči, kakor čednik na paši?" ~In dalje je govoril
175 XII  |   oskrunili. Ne bodo vas obesili, na cesto vas bodo spodili,
176 XII  |      cerkev, da ne bo kamen ostal na kamnu!" ~Tako je govoril
177 XIII |           hodnikih, po stopnicah; na dvorišču pa je postal Jernej
178 XIII |           bile prazne, gledale so na človeka kakor slepe oči;
179 XIII |           Okno je bilo omreženo. ~Na eni postelji je sedel razcapan
180 XIII |           ga človek ne srečal rad na cesti. ~"Kaj tiho, očka?
181 XIII |        sodniku!" ~Jernej je sedel na posteljo; oprl je komolce
182 XIII |          pa ti, očka? Ali si šele na stara leta začel, da se
183 XIII |    govoril. ~"Leži pač težek greh na vesti, naj leži pogrnjen
184 XIII |          me bodo gnali, kjer imam na vsem prostranem svetu najmanj
185 XIII |          život in je položil roke na kolena. ~"Nisem kradel!
186 XIII |        bolj se je smejal potepuh; na stežaj je odpiral usta,
187 XIII |           boljše, da prideneš kar na lepem še par ubojev in kradežev,
188 XIII |    debelimi očmi, kakor v zamorca na semnju, zibal se je v životu
189 XIII |         jo srečava, pojde z nama, na semenj in na žegnanje. Komedijantje
190 XIII |        pojde z nama, na semenj in na žegnanje. Komedijantje bodo
191 XIII |          nobena guba se ni ganila na njegovih licih. ~"Ne izkušaj
192 XIII |          in praviš, da ni pravice na svetu; kamen so ti dali
193 XIII |            in praviš, da ni kruha na svetu. Bog je ustanovil
194 XIII |     Glejte, Bog je poslal pravico na svet, jaz sem slišal njegovo
195 XIV  |          ko so rekli, da je bolan na duhu in da je bebast otrok
196 XIV  |           bi te lahko bilo, da se na stara leta potepaš po svetu
197 XIV  |         rodni kraj, moli in misli na smrt!" ~Jernej je strmel;
198 XIV  |          In hvali Boga, da umrješ na krščanski postelji namesto
199 XIV  |          mu je tresla. ~Stopil je na cesto, zunaj je bil svetel
200 XIV  |      videl, se je ozrl nanj kakor na hudodelca, ni mu privoščil
201 XIV  |          odpočil. Tam pa je videl na steni prelepo podobo in
202 XIV  |           in veliko upanje. Zakaj na podobi je bil cesar; poln
203 XV   |           nekoč, ko je legel mrak na polje, odpovedale noge in
204 XV   |       odpovedale noge in sedel je na kanton ob cesti. Prišel
205 XV   |       glavo, žalosten je pogledal na Jerneja, ki je sedel na
206 XV   |           na Jerneja, ki je sedel na kantonu ves star in sključen. ~"
207 XV   |      veliko počivam, pa se ozrite na moje noge! Na kantonu že
208 XV   |           se ozrite na moje noge! Na kantonu že sedite - sto
209 XV   |          pa nosi že težko krivico na skrivljenem hrbtu! Kje mu
210 XV   |         ga je odneslo preko polja na cesto in nobeden se ne zmeni
211 XV   |          stopi nanj s težko nogo. Na svojo mater je mislil morda,
212 XV   |           pa je rekel: Ni pravice na svetu, tudi pri cesarju
213 XV   |        sem dan hoda kakor iz hiše na polje!" se je spomnil Jernej. "
214 XV   |       krivico dolgih dni je nosil na rami in težka je bila kakor
215 XV   |      prosit pest sena, da bi umrl na njem. ~"Nič me ne glejte,
216 XV   |            je rekel in je položil na mizo srebrn denar. "Popotnik
217 XV   |          vina; kar tukaj bom malo na klopi počival; jutri pa
218 XV   |          je dišalo. Tam je sedelo na klopeh mnogo tujih ljudi,
219 XV   |        tujo izbo. Jernej je sedel na rob klopi, culo je položil
220 XV   |        rob klopi, culo je položil na kolena; voz se je stresel,
221 XV   |            ga je vprašal sosed. ~"Na Dunaj." ~Vzdignili so glave,
222 XV   |            zaprašeno obleko, culo na kolenih in škornje na rami. ~"
223 XV   |        culo na kolenih in škornje na rami. ~"Počemu na Dunaj?" ~"
224 XV   |         škornje na rami. ~"Počemu na Dunaj?" ~"Do cesarja." ~
225 XV   |          našemljenega komedijanta na semnju. ~"Saj ne plešem
226 XV   |          je ponudil steklenico. ~"Na žganja, sosed, da boš lažje
227 XV   |          Kaj se je zgodilo ljudem na zemlji?" je premišljeval. "
228 XV   |    pravice, zakaj drugi ljudje so na svetu, drugo postavo imajo
229 XV   |         samega in je sklenil roke na kolenih in je molil, da
230 XVI  |          po široki cesti: gradovi na obeh straneh, vozovi vse
231 XVI  |          da se ne zgrudi nenadoma na obraz. ~Ceste ni bilo nikoli
232 XVI  |     velikem trpljenju!" ~Sedel je na klop, culo in škornje pa
233 XVI  |          in škornje pa je položil na tla. Gledali so ga in so
234 XVI  |      spancu, ki mu je legal težko na oči, so prišli, vzeli so
235 XVI  |        čuden voz, ki je bil zaprt na vseh straneh, kakor ječa
236 XVI  |          vseh straneh, kakor ječa na kolesih. ~"Kaj počenjate
237 XVI  |        blodijo v temi in pljujejo na tvojo pravico, pa dodeli
238 XVI  |            Odkod si in kaj počneš na Dunaju? Razloži po vrsti
239 XVI  |      božji glas in sem se napotil na težko pot, na dolgo pot
240 XVI  |          se napotil na težko pot, na dolgo pot do cesarja. Pri
241 XVI  |         izmed njih se je vzdignil na postelji, pogledal je mrko
242 XVII | odgovorili besede. Naložili so ga na voz, pa so ga vozili vse
243 XVII |           in je palil. ~"Torej pa na pot in nič sitnosti ne delaj!
244 XVII |      zorele, visoka je bila trava na senožetih, Jernej pa se
245 XVII |         te ne spominja, pa prideš na stara leta in nam naložiš
246 XVII |          ker sem truden!" ~Šel je na hlev in je legel v seno.
247 XVII |           jaz, hlapec Jernej, sam na svetu, ob belem dnevu okraden,
248 XVII |          pred mrakom pa je dospel na Betajnovo. ~"Kaj je to Jernej?"
249 XVII |            Jaz pa je ne iščem več na zemlji, biriči in sodniki
250 XVII |         vašim jezikom! Ali je Bog na moji strani, ali je na strani
251 XVII |        Bog na moji strani, ali je na strani biričev in krivičnih
252 XVII |          svojo hišo, rad bi legel na svojo posteljo!" ~"Hude
253 XVII |          prikazala se je nenadoma na čelu, na licih; in ustnice
254 XVII |           se je nenadoma na čelu, na licih; in ustnice so se
255 XVIII|     Takrat se je prikazal petelin na Sitarjevi strehi, rdeč in
256 XVIII|       Nato se je prikazal petelin na skednju, na hlevu, na šupi,
257 XVIII|      prikazal petelin na skednju, na hlevu, na šupi, na obeh
258 XVIII|     petelin na skednju, na hlevu, na šupi, na obeh kozolcih;
259 XVIII|       skednju, na hlevu, na šupi, na obeh kozolcih; velik je
260 XVIII|      treske so padale v kolobarju na zoreče polje, kakor da bi
261 XVIII|          pozabil doma, ko sem šel na pot. Kaj ne gori prijazno
262 XVIII|   opotekel se je in se je zgrudil na tla. ~"Bijte!"  Z gorečimi
263 XVIII|                Tako se je zgodilo na Betajnovi, Bog se usmili