Part

1 V   |      zdi, je bil drugačen! Kako čudno je, da se človek izpremeni
2 VII |       je rekel fant s počasnim, čudno globokim glasom. ~"Na krajcar
3 VII |       zaklical s prav počasnim, čudno globokim glasom: "Pijanec!" ~
4 VIII|      vzdignilo se mu je v grlu, čudno kakor nikoli. Zato je Jernej
5 VIII|         vrati cesarskega orla. ~Čudno in sitno je bilo Jerneju,
6 XVI |        visoki, hodili so mimo s čudno dolgimi koraki, tako kakor
7 XVI |       se mu je zdelo, da je Bog čudno daleč, da ne slišijo nebesa
8 XVI | nenadoma predenj velik človek v čudno pisani obleki, prijel ga
9 XVI |        pogledal jezični dohtar, čudno se je nasmehnil in se je