Part

1 VII|        rokavom, postal je sredi ceste in se je ozrl po otrocih. ~"
2 VII| razpršila, otroci so stali kraj ceste, smejali so se in so čakali.
3 IX |        starca, ki bo stal sredi ceste razcapan in gologlav in
4 X  |         senožetmi in njivami do ceste. Spočit je bil in je hodil
5 XI |         nič plotov ni vmes. Vse ceste so polne ljudi, vsak dan
6 XI |    pomislil. "Ampak nekoč bo že ceste konec, nekoč se bodo že
7 XIV|     Zakaj vedel je, da je nekoč ceste konec in da Bog ne odvrne
8 XVI|    hitela ter se prerivala kraj ceste, kakor da bi se bilo srečalo
9 XVI|      zgrudi nenadoma na obraz. ~Ceste ni bilo nikoli konca, nikoli