Part

  1 I    |      svetla kosa, na rami sloneča pa se bleščala tja do Ljubljane. ~* ~
  2 I    |           stopil v njegovo gaz!" ~Pa je rekel mladi Sitar: ~"
  3 I    |           Sitar: ~"No, Jernej, ti pa sediš tam široko in ošabno,
  4 I    |         si bil norčav in poreden, pa tak ostaneš, Tone! Meni
  5 I    |           tak ostaneš, Tone! Meni pa se prav in dobro zdi, da
  6 I    |       kako bi me ukanili?" ~Sitar pa je rekel: ~"Ne zmerjaj na,
  7 I    |       roka tresla. Nato je vstal, pa odkril se je in je držal
  8 I    |         ga vleče gospodar, hlapec pa drži vajeti!" je rekel svak. ~"
  9 I    |           Bog jed in pijačo, meni pa mirno vest in življenje
 10 II   |         bridkost vdove. ~Bridkost pa je podobna zrnu, ki rodi
 11 II   |        gospodarja sram in hlapca. Pa je tekel pot v potokih,
 12 II   |           je tekel pot v potokih, pa smo postavili dom, da je
 13 II   |            vrtu čast in gospodar; pa pride tujec, pa bi izkopal
 14 II   |         gospodar; pa pride tujec, pa bi izkopal jablan ter jo
 15 II   |          Ter ga spodi v hlev, sam pa sede na zapeček in si baše
 16 II   |        zunaj, vsi so na polju, ti pa sediš na zapečku!" ~Jernej
 17 II   |            Osupnil je Sitar, nato pa so se mu napele žile na
 18 II   |         ni Jernej odmolil. Jernej pa je vstal, gledal je v tla
 19 III  |          še nepoznane bridkosti. ~Pa se je oglasila Sitarica
 20 III  |            Ampak če se ti ne zdi, pa srečo na pot!" ~Jernej je
 21 III  |        zvodenela stara pamet? Ali pa se po neumnem pretvarjaš?
 22 III  |     zapalil bi! Govori po pameti, pa te bom slišal in razumel
 23 III  |          starec, trudni gospodar, pa si zapalim pipo ter sedem
 24 III  |         pijan in slabe volje? Ali pa da se mi je na sedmini zahotelo
 25 III  |            tvoja beseda ukaz. Jaz pa sem te videl v svojem srcu,
 26 III  |      vzbudil kakor iz hudih sanj; pa mu ni bilo nič bridko, nasmehnil
 27 III  |         je postava in pravica. Vi pa primite za žlice, ne bodi
 28 III  |          je govoril Jernej. Teman pa je bil Sitarjev obraz, njegova
 29 III  |       Jemljite in gostite se! Jaz pa se povrnem k vam s pisano
 30 IV   |       vedel je to in ono, drugače pa je bil malopriden človek,
 31 IV   |           bil rojen na Betajnovi, pa je nenadoma izginil bogvedi
 32 IV   |           natanko pogledaš grudo, pa boš videl, da je moja, pa
 33 IV   |         pa boš videl, da je moja, pa boš spoznal mojo kri. Tudi
 34 IV   |       prišel! Preveč nas je bilo, pa sem se napotil: dolgo je
 35 IV   |   posvetna postava. Božja zapoved pa je naredila: trpi krivico,
 36 IV   |         tudi jaz sem se prerekal, pa zdaj nimam ne doma ne človeka.
 37 IV   |          krivico sveta in postav, pa so me pognali na cesto,
 38 IV   |         sam pridelal. Tako stori, pa boš ubogal posvetne postave
 39 IV   |        glavo. ~"Krivico si trpel, pa ti je legla na srce, da
 40 IV   |         je rekel Jernej, pri srcu pa mu je bilo hudo in težko.
 41 V    |     široko je sedel župan, Jernej pa je stal. ~"Zdaj poslušaj,
 42 V    |         da so polne do stropa, ti pa pojdi zdaj na zimo, kamor
 43 V    |          jaz bom jedel pogačo, ti pa glej, če najdeš pred pragom
 44 V    |         si nam pogrnil mizo; zdaj pa na tla poklekni, Lazar,
 45 V    |          budali, Jernej! Star si, pa si že neumen, nič ti ne
 46 V    |        učenjak in župan: kako bom pa v culo povil in povezal
 47 V    | štiridesetero let? To mi razloži, pa pojdem!" ~Zares se je tedaj
 48 V    |          Zberi paglavce na cesti, pa jim pripoveduj, da se bodo
 49 V    |         dnevu - še včeraj je bil, pa ga ni več, nekdo drug sedi
 50 VI   |   primaknil, ničesar izpustil; vi pa zdaj premislite, spoznajte
 51 VI   |           pravici sem te vprašal! Pa če bi bil norec jaz in bi
 52 VI   |     znorel, ni znorel na lepem!" ~Pa je osorno izpregovoril župan. ~"
 53 VI   |          in nadložen! Ti, Jernej, pa pojdi sam, pa mu razloži
 54 VI   |         Ti, Jernej, pa pojdi sam, pa mu razloži in se te bo usmilil!" ~
 55 VI   |           te bo usmilil!" ~Jernej pa je vzrojil in je govoril
 56 VI   |      sodnikov nad vami; nad vsemi pa je Bog!" ~Kmetje so gledali
 57 VI   |         Na cesto me je pognal, vi pa ste me še s sramoto oblili!
 58 VI   |    Pravice sem šel iskat, sodniki pa so se mi smejali! - Negodnike
 59 VI   |   opljuvali in pravico oskrunili! Pa še tiste nazadnje, ki so
 60 VI   |        samo glas se mu je tresel, pa miren je bil njegov obraz. ~"
 61 VII  |       tista bela z zelenimi okni; pa so mi jo vzeli. Zidal sem
 62 VII  |           rekli: Na, Jernej, zdaj pa pojdi! Otroci ljubi, tudi
 63 VII  |           od hriba dol do potoka; pa so mi vzeli. Os začetka
 64 VII  |           njivic tam za hišo; jaz pa sem širil svet in sem ga
 65 VII  |      mejniki so postavljeni, zdaj pa pojdi! - Otroci, mladi moji,
 66 VII  |           skrivaj! Vzemi krajcar, pa odgovori po pravici, kar
 67 VII  |          se je nasmehnil Jernej. "Pa mi povej ti, ki stojiš pred
 68 VII  |          je delal štirideset let! Pa povej, kakor sem vprašal!" ~
 69 VII  |           ozrl po otrocih. ~"Zdaj pa malo nehajmo, ljubi moji,
 70 VII  |          počenjate, ljubi moji?" ~Pa je prifrčal kamen od druge
 71 VII  |        slišalo, nebogljenče malo! Pa bodi ti moj besednik, moj
 72 VII  |           je rekel Jernej. ~Otrok pa je skrival objokani obraz
 73 VIII |           hiši je srečal Sitarja, pa ga ni pogledal in tudi Sitar
 74 VIII |           obleko, nato perilo; ko pa je začel zgibati plahto
 75 VIII |         ga in napoji! Samo ukaži, pa bo živa tvoja beseda in
 76 VIII |          pravične sodnike je šel, pa je našel razbojnike!" ~Stal
 77 VIII |        postrani na Jerneja. ~"Kaj pa je?" ~Z opreznim korakom
 78 VIII |        komur pravica - krivičnemu pa usmiljeno prizanašanje in
 79 VIII |         pojdi! Tako je rekel - vi pa odprite bukve, sodnik, in
 80 VIII |       zdravnik; pokazal sem rano, pa jo zacelite!" ~Zmerom bolj
 81 VIII |     povejte brez ovinkov, drugače pa se izgubite!" ~Tako je rekel
 82 VIII |           je rekel sodnik, Jernej pa ni razumel, prestopal se
 83 VIII |        sem vprašat za pravico, vi pa: Čemu si prišel? Razložil
 84 VIII |     Razložil sem svojo pravdo, vi pa: Kaj blebečeš? Nisem prišel
 85 VIII |       Glej, taka spetka!" ~Naglas pa je rekel Jernej: ~"Tudi
 86 VIII |           je šel. Pred stopnicami pa se je vrnil in je stopil
 87 VIII |          je hotel reči, služabnik pa ga je sunil preko praga. ~
 88 IX   |        kloni glava do pasu. Kadar pa odložim nekoč, kadar bo
 89 IX   |         rekel Jernej. "Zadremlji, pa naj se ti nikar ne sanja
 90 IX   |           bridkost njegovega srca pa ni bila manjša. Zakaj samota
 91 IX   |         nama nezaželeno pot - Bog pa nama je odprl dom tako imeniten,
 92 IX   |       cesto pravega spoznanja, ti pa si hodil štirideset let
 93 IX   |     Največji zaklad je spoznanje, pa če je vtepeno s cepci! -
 94 IX   |         je vtepeno s cepci! - Kaj pa ti zdaj nameravaš, Jernej?" "
 95 IX   |          že rano se napotim, zdaj pa bom spal!" ~"Le zadremlji,
 96 IX   |         Ampak še to mi povej: kod pa boš iskal teh pravičnih
 97 IX   |        Temna je bila dolina, nebo pa je bilo zmerom svetlejše;
 98 X    |        dva in kobila je spočita - pa prisedem v božjem imenu!" ~
 99 X    |           ustavil koleselj. ~"Kam pa?" ~"Proti Ljubljani!" ~"
100 X    |           nezaupnim očesom. ~"Kdo pa si?" ~"Jernej z Betajnove." ~
101 X    |           do včerajšnjega dne." ~"Pa ga greš tožit?" ~"To se
102 X    |         švrknil po konju. ~"Tako. Pa ga greš tožit?" ~"Kaj se
103 X    |        sodnikov na svetu, postava pa je samo ena!" ~"Prav nič
104 X    |          v roke in bi rekel: Zdaj pa mlatita po njem, dokler
105 X    |       glej! - Tam, ali vidiš, tam pa je krčma, tam bom ustavil!" ~
106 X    |           z bičem na polje, krčme pa nikjer ni bilo. Zato je
107 X    |          culo in je vzel škornje, pa je skočil z voza in se je
108 X    |         jedel, dobro vino je pil, pa ne pozna lakoti. Krivice
109 X    |       lakoti. Krivice ni občutil, pa ne pozna pravice. Bog mu
110 X    |        dve uri, noge so otrpnile; pa je od daleč, s hriba, zazvonilo
111 X    |          bil že opoldne pijan; in pa droben, siv in prihuljen
112 X    |           najprej pozdravil, nato pa pljunil. ~"Le sem, le sem!"
113 X    |    Ljubljano!" ~"Tak v Ljubljano? Pa ne tožit?" ~"Tožit!" ~"Bog
114 X    |           župan je rekel." ~"Kako pa je bilo? Kako pa? Kako pa
115 X    |             Kako pa je bilo? Kako pa? Kako pa sta prišla navzkriž?"
116 X    |         pa je bilo? Kako pa? Kako pa sta prišla navzkriž?" je
117 X    |       začudil. ~"Kako? Delal sem, pa sem dodelal; mlad sem bil
118 X    |         bil nekoč, zdaj sem star. Pa je rekel: Pojdi!" ~"Ho,
119 X    |        ker se mi je tako zazdelo. Pa je vesel, pa se mu nič ne
120 X    |        tako zazdelo. Pa je vesel, pa se mu nič ne zdi, pa se
121 X    |       vesel, pa se mu nič ne zdi, pa se mu lahko smejem, pa ga
122 X    |            pa se mu lahko smejem, pa ga lahko ščipljem!" ~Vščipnil
123 X    |      Jernej sivi prah nad mestom. Pa mu je prišla naproti ženska,
124 X    |    Jerneju. Lep otrok je bil, oči pa je imel rdeče in tope. ~"
125 XI   |         vrat bom potrkal, stoprva pa se mi odpro na stežaj!" ~
126 XI   |      izberite jezičnega dohtarja, pa se bo pritožil in bo razložil
127 XI   |         in bo razložil pravdo!" ~"Pa kaj je potreba jezičnega
128 XI   |      pravice, veliko jih je bilo, pa so obležali na poti; Pilatuž
129 XI   |         obležali na poti; Pilatuž pa si je umil roke!" ~Rekel
130 XI   |         sodnikih, gosposki človek pa je pogledal, skomizgnil
131 XI   |           v roki in ni vedel kam. Pa so se nenadoma oglasili
132 XI   |       rokah dežnik in culo, moški pa je tolkel z gorjačo po kamnitih
133 XI   |         iskal pravičnih sodnikov, pa so ga zalotili razbojniki..." ~
134 XI   |           in se je ustavil. ~"Kaj pa vi?" je vprašal. ~"Tako
135 XI   |    ustanovil si dom in hišo, zdaj pa pojdi po svetu in išči svoje
136 XI   |      svetu in išči svoje pravice! Pa nisem obupal, šel sem po
137 XI   |         vsi so se smejali, Jernej pa je bil osupel in užaljen. ~"
138 XI   |          Jernejevo? Razložil bom, pa naj presodijo!" ~"Ali imate
139 XI   |    krivice! Ne maram, da bi koga, pa če je velik negodnik, vklepali
140 XI   |       stali pred Jernejem, bradač pa se je vdrugič nasmehnil
141 XII  |       pravico božjo. Mladi sodnik pa se ni smejal, temveč namršil
142 XII  |         blagoslovil to moje delo. Pa je umrl stari Sitar, pa
143 XII  |           Pa je umrl stari Sitar, pa je prišel sin njegov, negodnik,
144 XII  |           le vzemi popotno palico pa pojdi, kamor ti je pot!
145 XII  |    tistega, ki jo je zasadil. Jaz pa sem šel in sem se napotil
146 XII  |          hinavščine. Mladi sodnik pa je poslušal in je gledal
147 XII  |       stara leta! Recite mu tako, pa mu bo žal in bo spoznal
148 XII  |         sodnik?" ~"Sodnik sem." ~"Pa ste razsodili po pisani
149 XII  |           stali pred durmi. ~"Jaz pa rečem, sodnik, da niste
150 XII  |     Odprite bukve: ne znam brati, pa bi rad videl od daleč tiste
151 XII  |        cedila trava od soka; zdaj pa, ko si star in nadložen,
152 XII  |     plačilo, pravično povračilo - pa bom verjel, da ste sodnik,
153 XII  |           z njo! Tako premislite, pa pojdite zbogom in storite,
154 XII  |    poznali Jerneja! Iskal jo bom, pa če je zakopana v zemljo
155 XII  |          je rekel po pravici. Jaz pa sem si mislil v svoji nespameti:
156 XII  |   nespameti: razbojniki je rekel, pa so pravični sodniki: slabo
157 XII  |          za njim in sem šel. Zdaj pa v drugo, zdaj pa glasneje,
158 XII  |        šel. Zdaj pa v drugo, zdaj pa glasneje, tam na stopnicah,
159 XII  |          postav? Tako sem mislil, pa sem se ukanil v svoji stari
160 XII  |      božje besede in postave, pač pa služabniki satanovi in njegove
161 XII  |       lenuhov je stalo med durmi. Pa je prišel droben, starikav
162 XIII |                      XIII ~Takrat pa se je zgodila krivica, kakor
163 XIII |      mladi sodnik. ~Drobni plešec pa je hudo gledal in je namrgodil
164 XIII |         po stopnicah; na dvorišču pa je postal Jernej in se je
165 XIII |    gledali in so molčali. Jerneja pa je zabolelo v srcu od tolike
166 XIII |    upognjen.  "Če ste razbojniki, pa najhujši izmed njih: povejte
167 XIII |        pot, ki jo je odmeril; jaz pa pojdem in bom nosil do konca!" ~
168 XIII |           Tisti, ki so ga vodili, pa so odprli duri in so jih
169 XIII |      kozavi obraz ni bil ne obrit pa tudi brada ni bila dolga.
170 XIII |         škornje in klobuk, palico pa je postavil v kot. ~Razcapanec
171 XIII |    Nikakršne krivice! Kradel sem, pa so me prijeli in so me gnali
172 XIII |           mi ne godi slabo. - Kaj pa ti, očka? Ali si šele na
173 XIII |         tla in je molčal, potepuh pa je veselo govoril. ~"Leži
174 XIII |          nogami spodobnim ljudem. Pa nisem nič žalosten. Kaj
175 XIII |         bi me gnali v Koromandijo pa bi rekli: doma si v deželi
176 XIII |        smeš se ganiti drugam! Jaz pa bi rad bil v Ljubljani doma,
177 XIII |     Ljubljani mi je pogodu. - Kam pa bodo gnali tebe?" ~"Gnali?"
178 XIII |          je veselo smejal. ~"Čemu pa si kradel?" ~"Kaj kradel?" ~
179 XIII |    odrasel človek smeje otroku. ~"Pa so te zaklenili? Pa se duri
180 XIII |     otroku. ~"Pa so te zaklenili? Pa se duri odpro?" ~"Pa se
181 XIII |   zaklenili? Pa se duri odpro?" ~"Pa se odpro!" ~Še bolj se je
182 XIII |      život se mu je tresel, glasu pa ni bilo. ~"Zdaj ti verjamem,
183 XIII | natovorila uboj, tedaj si ubijal, pa konec besedi! Če ti je natovorila
184 XIII |         si kradel z obema rokama! Pa reci, da si nedolžen, pa
185 XIII |          Pa reci, da si nedolžen, pa reci, da nisi ubijal, nisi
186 XIII |          in skesano dušo. Pravici pa so prikupne take duše, pa
187 XIII |         pa so prikupne take duše, pa če so vse ciganske in z
188 XIII |           malo sporečeta, drugače pa živita, kakor je Bog ukazal.
189 XIII |         ona, jutri jo ukanim jaz, pa sva obadva zadovoljna.Kadar
190 XIII |    razložil svojo pravdo, potepuh pa se je smejal, da je bil
191 XIII |        živel sam Kurent!" ~Jernej pa je gledal mrko in žalostno,
192 XIII |   ustanovil postavo; božja beseda pa ni kakor dežnica, ki jo
193 XIII |           krščanskih besedah, pač pa - ali veš, sosed, kaj bi
194 XIII |    naposled bi zažgal še to hišo, pa bi rekel: Glejte, Bog je
195 XIII |        sem slišal njegovo besedo, pa sem napravil po njegovi
196 XIII |           tepe, jaz se ji smejem, pa je vse v redu. Lahko noč!" ~"
197 XIII |        nizko k tlom, vere njegove pa ni omajalo. ~
198 XIV  |           ne postav; vprašaj jih, pa ti ne bodo odgovorili; njih
199 XIV  |         izpraševali so ga, Jernej pa je odgovarjal po pravici,
200 XIV  |           od duri do duri; Jernej pa ni kričal in ne grozil,
201 XIV  |           bilo njegovo srce; telo pa je bilo staro in slabo in
202 XIV  |          je rekel sodnik. ~Jernej pa je stal pred njim in se
203 XIV  |         trpljenju in zaupanju, vi pa ste stali za durmi in ste
204 XIV  |    pravico in njenimi aposteljni, pa je bil za dve pedi bolj
205 XIV  |      sedel, da bi se odpočil. Tam pa je videl na steni prelepo
206 XIV  |       Mimo cerkve sem šel k maši, pa sem zašel med neverne razbojnike!
207 XIV  |          cesto mi je pokazal Bog, pa sem lazil po stezah in kolovozih
208 XV   |          preko neznanih pokrajin. Pa so mu nekoč, ko je legel
209 XV   |           lačen tudi, oči njegove pa so gledale veselo. ~"Kam,
210 XV   |          Šel sem v svoji slepoti, pa so se mi smejali in nič
211 XV   |        dni hodim, veliko počivam, pa se ozrite na moje noge!
212 XV   |          od doma; še sto klafter, pa boste počivali v jarku,
213 XV   |    srebrnik, ki ga še imate, oče, pa stopite v železni voz. Kadar
214 XV   |         okusili veliko bridkosti, pa se spomnite name! Lažje
215 XV   |        popotnik in je šel, Jernej pa je gledal za njim ves žalosten. ~"
216 XV   |        usmiljeno je njegovo srce, pa nosi že težko krivico na
217 XV   |         morda, ki koprni po njem, pa je rekel: Ni pravice na
218 XV   |        Jernej. "Sto klafter zdaj, pa me sili k tlom!" ~Zakaj
219 XV   |       groba. ~"Kruha mi prinesite pa kozarec vina; kar tukaj
220 XV   |           na klopi počival; jutri pa naprezite rano, če imate
221 XV   |          je in zaškripalo, Jernej pa se je odkril in se je pokrižal. ~"
222 XV   |         so se še glasneje. ~"Zdaj pa še razloži, sosed, kako
223 XV   |      njegovih postav?" ~Popotniki pa so bili zmerom bolj veseli
224 XV   |         in jo žalijo v obraz? Ali pa so trpeli toliko krivico,
225 XVI  |          ker Jernej ni odgovoril. Pa je stopil nenadoma predenj
226 XVI  |           je skomizgnil; za njima pa je šlo mnogo ljudi, gledali
227 XVI  |         Jerneja in njegovo culo. ~Pa sta prišla, Jernej in njegov
228 XVI  |         Tam so ga izpraševali, on pa jih ni razumel; in tudi
229 XVI  |          Bog vas blagoslovi, meni pa nakloni svojo pravico! Dajte,
230 XVI  |        nosijo te bolne noge; nato pa pojdem dalje, ker Bog noče,
231 XVI  |          na klop, culo in škornje pa je položil na tla. Gledali
232 XVI  |        niso več ogovarjali. Komaj pa si je malo odpočil in preden
233 XVI  |          spremljal. Spremljevalec pa ni nič odgovoril in se tudi
234 XVI  |        pljujejo na tvojo pravico, pa dodeli milost in spoznanje!" ~
235 XVI  |           so ga v drugo izbo. Tja pa je prišel človek, ki je
236 XVI  |         jezičnemu dohtarju.  "Kaj pa ti?" je pozdravil Jerneja
237 XVI  |          Dunaju? Razloži po vrsti pa ne kvasi praznih besed!" ~
238 XVI  |  kontrabantar in razbojnik? - Jaz pa sem Jernej z Betajnove in
239 XVI  |      poslušal ves začuden. Jernej pa je pripovedoval svojo žalostno
240 XVI  |         žejen koprnel za njo! Jaz pa sem vedel, da je ne morejo
241 XVI  |           Pravice sem jih prosil, pa so me pahnili med tatove
242 XVII |      vprašal Jernej in je prosil. Pa niso ne pogledali ne odgovorili
243 XVII |            Naložili so ga na voz, pa so ga vozili vse križem
244 XVII |           med potepuhe in tatove. Pa se nobeden ni ozrl, nobeden
245 XVII |            je vprašal Jernej; oni pa je gledal in ni odgovoril;
246 XVII |       daljnih sanjah ga je videl. Pa je vztrepetal in je vprašal
247 XVII |         pipo in je palil. ~"Torej pa na pot in nič sitnosti ne
248 XVII |          Do Resja te spremim, tam pa Bog s teboj!" ~Jernej ni
249 XVII |        trava na senožetih, Jernej pa se ni ozrl. V tla je gledal,
250 XVII |           do županove hiše, župan pa se je prestrašil, ko je
251 XVII |        nobeden se te ne spominja, pa prideš na stara leta in
252 XVII |            Pravico si dal ljudem, pa so jo skrili; ni je pri
253 XVII |           je počival; pred mrakom pa je dospel na Betajnovo. ~"
254 XVII |          gledali za njim. ~Jernej pa se nikamor ni ozrl, nikogar
255 XVII |      skalo so zavalili nanjo. Jaz pa je ne iščem več na zemlji,
256 XVIII|      stokala jecljajoče molitve. ~Pa se je prikazal med njimi