Part

  1 I    |         pa se prav in dobro zdi, da te ni potrla bridkost -
  2 I    |         med mešetarje in cigane, da me gledate in nič ne govorite?
  3 I    |       lepo, družina, ljubi moji, da mi ne privoščite kaplje
  4 I    |      škorpijona! Ne sodi hlapcu, da bi razdiral, kar je ustanovil
  5 II   |           Jerneju se je zazdelo, da ga tista okna ne pozdravljajo
  6 II   |          pozdravljala zmerom; in da je na hiši, na vsem belem
  7 II   |        se razraste bohotno, tako da tolažbi ni več ne prsti
  8 II   |        starcu? Zakaj si naredil, da je osramočen in potrt na
  9 II   |       takrat, čemerna in ubožna, da je bilo gospodarja sram
 10 II   |   potokih, pa smo postavili dom, da je ženskam veselje, moškim
 11 II   |       štirideset let je robotal, da bi postavil dom, s svojim
 12 II   |        spat!"  S težkim korakom, da se je stresel pod, je stopil
 13 II   |          in mirno govoril, kakor da bi se pogovarjal o letini. ~"
 14 II   |        letini. ~"Tebi sem rekel, da pojdi spat. zato ker si
 15 II   |          in je prijel za kljuko, da bi šel. ~"Jernej!" je vzkliknil
 16 II   |         in je držal za kljuko. ~"Da ti povem, Jernej!" je govoril
 17 II   |         se mu je tresla v roki. "Da ti povem - išči si gospodarja
 18 III  |          hleva in se je napotil, da bi pogledal na polje. Takrat
 19 III  |          na polje v drugo stran, da bi ne srečal hlapca. Obadva
 20 III  | pretvarjaš? Včeraj sem ti rekel, da si išči gospodarja drugod -
 21 III  |     razumel sem te, mladi! Ampak da si rekel: Pojdi in zapali
 22 III  |          si ne bil omazal kolen, da si po sedmini pokleknil
 23 III  |          krvi in iz mojega potu, da je zdaj moj život upognjen
 24 III  |         život upognjen in izžet, da so slabotne moje roke in
 25 III  |         so slabotne moje roke in da se tresejo stara kolena!
 26 III  |      izpregovoril: ~"Kaj misliš, da sem ti bil pokazal prag
 27 III  |     pijan in slabe volje? Ali pa da se mi je na sedmini zahotelo
 28 III  |    kosila, nič vas ne bodi sram, da niste čakali na gospodarja
 29 IV   |    pogledaš grudo, pa boš videl, da je moja, pa boš spoznal
 30 IV   |      položil kazalec na kazalec, da bi natanko razložil in razkazal. ~"
 31 IV   |       vprašam? Kod si se klatil, da ne veš? Umrl je, včeraj
 32 IV   |      blagoslovil Jernejevo delo, da je obrodilo obilen sad,
 33 IV   |       božja zapoved je naredila, da nimam, kamor bi legel, ko
 34 IV   |      legel, ko sem nakosil sena, da bi bila, če ga nakopičim,
 35 IV   |        od Ljubljanskega vrha? In da nimam skorje kruha, ko sem
 36 IV   |          pa ti je legla na srce, da govoriš nespametne in brezbožne
 37 V    |       vse sem spravil v shrambe, da so polne do stropa, ti pa
 38 V    |        Kdo je gradil tisto hišo, da je zdaj velika in imenitna?
 39 V    |         kričal? Kdo ima pravico, da pravi: Zadeni culo na pleča
 40 V    |   gospodarja? Kam pojdeš?" ~"Kam da pojdem?" je vprašal Jernej
 41 V    |        pojdi, je hlapcu ukazano, da vstane in gre po svoji poti.
 42 V    |        narobe. - Ali te ni sram, da ti moram take reči razlagati
 43 V    |        tla in je premišljeval. ~"Da torej povežem culo in vstanem
 44 V    |      culo in vstanem in grem!" ~"Da greš po svoji poti!" ~"To
 45 V    |        cesti, pa jim pripoveduj, da se bodo smejali, da ti bodo
 46 V    |  pripoveduj, da se bodo smejali, da ti bodo jezik kazali in
 47 V    |         drugačen! Kako čudno je, da se človek izpremeni kar
 48 V    |          tam! Kaj sem ti storil, da mi pljuješ v lice, ko si
 49 VI   |        iz nebes božji blagoslov, da je vzraslo bogastvo iz kamna,
 50 VI   |      začudil Šalander. "Ni lepo, da mu je odpovedal; na stara
 51 VI   |        postava in božja zapoved, da mi ukaže: Zdaj, ko si dodelal
 52 VI   |     postava je in božja zapoved, da hlapec ubogaj svojega gospodarja!
 53 VI   |          tudi je Kristusov ukaz, da ne ženi gospodar hlapca
 54 VI   |          na vrata pravice trkam, da se mi odpro na stežaj! Ni
 55 VI   |          gospodarjem in se ti ne da prositi - morda bi še našli
 56 VI   |          bil med nami; ni treba, da bi na cesti poginil!" ~Ves,
 57 VI   |      posmehovali starcu, namesto da bi se mu odkrivali do tal!" ~
 58 VII  |    pripoveduj svojo pravdo, zato da se ti bodo smejali in da
 59 VII  |         da se ti bodo smejali in da te bodo vlekli za suknjo!
 60 VII  |       srca, naj pade seme vanjo, da bo klilo in zorelo nekoč!
 61 VII  |         rogovilil in sem plesal, da je bilo veselje; dekleta
 62 VII  |      nisem zadel na svoja pleča, da hodim zdaj po svetu in iščem,
 63 VII  |      dodeli vam Bog, ljubi moji, da bi kdaj razločevali, kaj
 64 VII  |      storili! Ne dodeli vam Bog, da bi spoznali pravico, zakaj
 65 VII  |        in je presekal kožo, tako da se je prikazala kri. Jernej
 66 VIII |          je gledal predse, kakor da bi se pogovarjal s hišo,
 67 VIII |         se sklonil globoko, tako da je čelo naslonil na blazino. ~"
 68 VIII |        in bo napolnila vsa srca, da bodo spoznala pravico!...
 69 VIII |    dotakni se s prstom njih oči, da bodo čudežno izpregledale;
 70 VIII |       Jernej, če je božja volja, da nastopiš to pot; in srečen
 71 VIII |      neprijaznim pogledom. ~"Kaj da bi rad?" se je nasmehnil
 72 VIII |        rekel Jernej. "In mislim, da sem prišel na pravi kraj!" ~
 73 VIII |      božji volji! Zato ne maram, da bi gnali Sitarja iz hiše,
 74 VIII |     kakor sem šel jaz; kaj šele, da bi ga vklepali in ga gnali
 75 VIII |       izmislil - recimo, sodnik, da si je za šalo izmislil,
 76 VIII |        papirjev in se je smejal, da so se mu pleča tresla; sodnik
 77 VIII |         usta in je molčal. ~Čemu da si prišel?" je vprašal sodnik
 78 VIII |          in je gledal tako mrko, da je Jernej izpustil pregrajo
 79 VIII |          ne utegnem," je rekel, "da bi se pogovarjal z vami
 80 VIII |          Če stopim k štacunarju, da bi kupil tobaka - kaj mi
 81 VIII |        za roko in mu pokaži, kje da so stopnice in kod se pride
 82 VIII |       tako krepko ga je stisnil, da se je Jernej začudil: "Glej,
 83 IX   |     komaj toliko je pihal veter, da se je narahlo zibalo na
 84 IX   |    narahlo zibalo na senožeti in da je tiho pošumevalo v gozdu.
 85 IX   |     jablan; zdelo se je Jerneju, da mu mežika, da ga prešerno
 86 IX   |        je Jerneju, da mu mežika, da ga prešerno pozdravlja. ~"
 87 IX   |       krivici! Lepo se pripravi, da me v svatovskem oblačilu
 88 IX   |         brez mejnikov; ni treba, da bi se sosed umikal sosedu,
 89 IX   |       vtepli postavo in zapoved: da je pravica ustvarjena za
 90 IX   |         pojdem, ki so poklicani, da sodijo po pravici in postavi.
 91 IX   |    pravico na svet in ni pustil, da bi jo ljudje zaklepali v
 92 IX   |          skrinjo; tudi ne pusti, da bi očitno pljuvali na njegovo
 93 IX   |        teboj! Čakal bom, Jernej, da se povrneš. Rad bi te videl,
 94 X    |         stare noge, bi bil greh, da bi lenaril; in tudi greh
 95 X    |    lenaril; in tudi greh bi bil, da bi prosjačil. Če že pripelje
 96 X    |     močno okrenil proti Jerneju, da je nategnil vajeti in se
 97 X    |      vama roke ne omahnejo, zato da bo drugikrat razločil, kdo
 98 X    |          drugikrat razločil, kdo da je gospodar in kdo da je
 99 X    |        kdo da je gospodar in kdo da je hlapec! Tako bi jima
100 X    |        kvante. Reč je bila taka, da je Jernej najprej pozdravil,
101 X    |     razjezil kmet in je izkušal, da bi naredil trezen in pameten
102 X    |           Gospodar moj, pravijo, da je! Tisti kmet je rekel,
103 X    |      hitel kmet in je bil vesel, da se je Jernej ves začudil. ~"
104 X    |    stisnil harmoniko med kolena, da je zacvilila, in se je zasmejal
105 X    |        je zasmejal tako od srca, da so mu pritekle solze iz
106 X    |         temu ni prišlo na misel, da bi tožil; zakaj pameten
107 X    |          bo že dobrih nekaj let, da sem ga spodil, prav na lepem
108 X    |        svetnikom? Kaj je storil, da nikoli ne bo videl matere
109 XI   | procesija. Duhovnikov je toliko, da bi držal človek klobuk kar
110 XI   |          mimo: ~"Kje so sodniki, da bi se jim pritožil in da
111 XI   |         da bi se jim pritožil in da bi jim razložil svojo pravdo?" ~
112 XI   |    dohtarja, če je pravica taka, da bi jo slepec pregledal in
113 XI   |       glas, ki se mu je poznalo, da je gosposki: tako je bil
114 XI   |   Premisli svoje besede, človek, da jih pozneje ne boš premišljeval!" ~
115 XI   |        toda šel je počasi, kakor da bi nosil težek tovor. Še
116 XI   |   kmetova. ~"Tudi on je rekel... da je iskal pravičnih sodnikov,
117 XI   |         vrh stopnic in je čakal, da bi ga kdo ogovoril ter poprašal
118 XI   |     drugim ne krivice! Ne maram, da bi koga, pa če je velik
119 XI   |        vklepali zaradi mene, ali da bi ga obešali. Tudi ni potreba,
120 XI   |        obešali. Tudi ni potreba, da bi jezični dohtarji, malopridneži,
121 XI   |          ampak tudi ušesa imajo, da poslušajo. Pokažite mi,
122 XI   |         rekel: ~"Pojdite z mano, da vam pokažem, kje so pravični
123 XII  |         sem se napotil po svetu, da bi poiskal pravice, ki jo
124 XII  |          potreba ni in ne maram, da bi trpeli ljudje zaradi
125 XII  |       nasitite mene, ni potreba, da bi bili drugi lačni. Tako
126 XII  |     Betajnovi; ni toliko zemlje, da bi jo z dlanjo pokril, ne
127 XII  |        zoper pravico in postavo, da je jablan tistega, ki jo
128 XII  |            Jaz pa rečem, sodnik, da niste razsodili ne po človeški
129 XII  |      pravici! Kaj je Bog ukazal, da se zavali negodnik na posteljo,
130 XII  |       let? Kaj je Bog zapovedal, da naj pogine v jarku Jernej,
131 XII  |     delal si, s krvjo si gnojil, da je visoko pognala pšenica,
132 XII  |          visoko pognala pšenica, da se je cedila trava od soka;
133 XII  |        nadložen, ko ni več krvi, da bi z njo gnojil, zdaj pojdi!
134 XII  |         Če je zapisano, povejte, da naj Jernej, kadar je napolnil
135 XII  |         In še mi razložite, kako da ravnam zdaj s svojim delom,
136 XII  |       tednov in samo toliko dni, da je ta cula obilno plačilo?
137 XII  |       povračilo - pa bom verjel, da ste sodnik, kakor ga je
138 XII  |         Boga; če spremeni obraz, da bi je človek ne razločil
139 XII  |         zaprli v to veliko hišo, da bi ne mogla v svet? Zaklenili
140 XII  |     zapečatili ste jo devetkrat, da bi se ne izgubila na cesto,
141 XII  |         se ne izgubila na cesto, da bi je ne srečal Jernej?
142 XII  |      ukradli, vtaknili v suknjo, da bi se ne razodela željnim
143 XII  |          Jernej. ~"Nič ne maram, da bi trpel kdo krivico zaradi
144 XII  |       bodo to oskrunjeno cerkev, da ne bo kamen ostal na kamnu!" ~
145 XIII |         Ampak pavica ni jabolko, da bi ga s palico odklatil;
146 XIII |    odklatil; in Bogu ni potreba, da bi mu človek pomagal. Težko
147 XIII |         tiho, očka? Pravično je, da se pokorimo za grehe; veseli
148 XIII |          zasačil? Saj je dovolj, da so mi dali posteljo in kosilo.
149 XIII |        šele na stara leta začel, da se tako pusto držiš?" ~Jernej
150 XIII |       tja me ženo; tam, pravijo, da sem doma! Zakaj sem tam
151 XIII |        bilo. ~"Zdaj ti verjamem, da res nisi kradel! Kdor zaupa
152 XIII |          gospodar je pravica, ne da si oporekati. Če ti je nedolžnemu
153 XIII |         z obema rokama! Pa reci, da si nedolžen, pa reci, da
154 XIII |         da si nedolžen, pa reci, da nisi ubijal, nisi kradel -
155 XIII |          tebi! Zmerom je boljše, da prideneš kar na lepem še
156 XIII |        in natanko v toliki meri, da je stvar poravnana. Tako
157 XIII |         Razloži mi svojo pravdo, da ti priskočim s koristnim
158 XIII |         potepuh pa se je smejal, da je bil ves solzen. Strmel
159 XIII |        Morda se nama še pripeti, da srečava pravico, tisto,
160 XIII |         si bomo nabrali cekinov, da bomo živeli bolj veselo,
161 XIII |        Hudo breme ti je naložil, da je tvoje srce omagalo in
162 XIII |         je tvoje srce omagalo in da govori bogokletno v svoji
163 XIII |          nič pravice: in praviš, da ni pravice na svetu; kamen
164 XIII |        namesto kruha: in praviš, da ni kruha na svetu. Bog je
165 XIV  |       tako se mu je zdelo, kakor da ne vidi več dobro in ne
166 XIV  |      sliši več natanko; in kakor da je čez noč oslabela njegova
167 XIV  |        storil tujim razbojnikom, da ga gonijo od duri do duri;
168 XIV  |           pravice željnim: Kakor da je v mesto zablodil, koder
169 XIV  |         z njimi. Zakaj vedel je, da je nekoč ceste konec in
170 XIV  |          je nekoč ceste konec in da Bog ne odvrne za zmerom
171 XIV  |         pritoževal, ko so rekli, da je bolan na duhu in da je
172 XIV  |           da je bolan na duhu in da je bebast otrok v svoji
173 XIV  |      skril; in volja njegova je, da blodijo v temi pred jutrom
174 XIV  |         Zakaj devet dni je bilo, da je romal Jernej od praga
175 XIV  |           Sram bi te lahko bilo, da se na stara leta potepaš
176 XIV  |        med tatove in razbojnike, da ste po dolgem učenju iztaknili
177 XIV  |          sodnik. "In hvali Boga, da umrješ na krščanski postelji
178 XIV  |      naproti in nikogar ni bilo, da bi ga Jernej vprašal in
179 XIV  |   začutil v strahu in bridkosti, da je sam z Bogom. V krčmo
180 XIV  |         Bogom. V krčmo je sedel, da bi se odpočil. Tam pa je
181 XIV  |         svoji nespameti! Namesto da bi šel k studencu, žejen
182 XV   |      resnica ni in ne more biti, da v čistem studencu ne bilo
183 XV   |     studencu ne bilo čiste vode, da bi v jasnem soncu ne bilo
184 XV   |        soncu ne bilo jasne luči, da v pravici, tam, kjer je
185 XV   |         bi, oče, pri cesarju?" ~"Da razsodi po pravici, da okara
186 XV   |           Da razsodi po pravici, da okara in pouči krivične
187 XV   |          Bog mi je dal zaupanje, da ne omagam pred koncem!" ~
188 XV   |      pozni uri prosit pest sena, da bi umrl na njem. ~"Nič me
189 XV   |         rano, če imate koleselj, da se popeljem do železnega
190 XV   |        in je takoj zaspal, kakor da bi telo omahnilo v smrt
191 XV   |         so ga izpod obrvi, kakor da je bil stopil nepoklican
192 XV   |       smejali tako veselo, kakor da bi poslušali pisano našemljenega
193 XV   |     napravil; še to nam razloži, da bo vožnja bolj vesela!" ~"
194 XV   |          kje rojeni, odkod doma, da se smejete pravici kakor
195 XV   |        dekli? Kateri je vaš Bog, da brijete norca iz njegovih
196 XV   |  steklenico. ~"Na žganja, sosed, da boš lažje govoril, zakaj
197 XV   |        krivice in njeni pajdaši, da zasmehujejo pravico in jo
198 XV   |        so trpeli toliko krivico, da je prišlo obupanje v njih
199 XV   |         njegove? Smejo se, kakor da bi iskal deveto deželo in
200 XV   |     pokrajino. Zazdelo se mu je, da nima več tal pod nogami,
201 XV   |         nima več tal pod nogami, da tudi opore ni vse naokoli;
202 XV   |          na kolenih in je molil, da bi potolažil splašeno zaupanje.
203 XV   |          vso noč. Truden je bil, da ni mogel ganiti ne rok ne
204 XV   |      mogel ganiti ne rok ne nog, da je komaj razločil še dlan
205 XV   |    razločil še dlan pred očmi in da ni slišal več ropotanja
206 XVI  |      prerivala kraj ceste, kakor da bi se bilo srečalo in zagozdilo
207 XVI  |       med njimi in sam je čutil, da je zablodil mednje, kakor
208 XVI  |        je zablodil mednje, kakor da je bil zablodil golorok
209 XVI  |      očmi se mu je zibalo, kakor da bi bil močnega vina pijan;
210 XVI  |        tlom in bal se je Jernej, da se ne zgrudi nenadoma na
211 XVI  |        toda tako se mu je zdelo, da je Bog čudno daleč, da ne
212 XVI  |           da je Bog čudno daleč, da ne slišijo nebesa molitve
213 XVI  |       vodite, naravnost k njemu, da bo hitro opravljeno; zakaj
214 XVI  |    nakloni svojo pravico! Dajte, da si malo odpočijem pri vas
215 XVI  |      pojdem dalje, ker Bog noče, da ne pridem do konca po tem
216 XVI  |         več, in ne boš dopustil, da omagam, preden izpolnim
217 XVI  |     izpolnim tvojo zapoved! Daj, da zaslišim kmalu tvojo besedo,
218 XVI  |         kmalu tvojo besedo, daj, da si kmalu odpočijem! Roke
219 XVI  |          svojega hlapca Jerneja, da pride z veselim srcem pred
220 XVI  |         Betajnove in sem prišel, da poiščem pravice tam, kjer
221 XVI  |        za njo! Jaz pa sem vedel, da je ne morejo skriti, da
222 XVI  |          da je ne morejo skriti, da je nespametno njih početje,
223 XVI  |      nasmehnil in se je okrenil, da bi šel. ~"Kam, gospod?"
224 XVI  |      tresel Jernejev glas, kakor da bi bile solze v njem. ~"
225 XVI  |     Njegove misli so bile bolne, da niso mogle do upanja, njegovo
226 XVI  |   njegovo srce je bilo žalostno, da ni moglo do molitve. ~In
227 XVII |     Jernej. "Pest sena mi dajte, da si odpočijem, ker sem truden!" ~
228 XVII |         potrdil, ti skrbi zanjo, da se izpolni tvoja zapoved!
229 XVII |         besedo sem slišal - daj, da ne mine moje zaupanje! Zdaj
230 XVII |          o Jernej, kod si romal, da si tako star in slab?" ~
231 XVIII| kolobarju na zoreče polje, kakor da bi jih metala človeška roka.
232 XVIII|         ljubi moji! Nisem hotel, da bi zgorela tudi moja pipa,