Part

  1 I    |     vzdignil kozarec, toda nihče ga ni vzdignil z njim. ~Jernej
  2 I    |    kozarec na mizo, še preden se ga je dotaknil z ustnicami.
  3 I    |         iblajtarji! Še preden si ga pokusil, si pijan!" ~Trikrat
  4 I    |          tašča. ~"Narobe voz, ki ga vleče gospodar, hlapec pa
  5 II   |        Jerneju se je zazdelo, da ga tista okna ne pozdravljajo
  6 II   |          tako prijazno, kakor so ga pozdravljala zmerom; in
  7 II   |        veselje, moškim čast. Kdo ga je postavil? Vsi so pomrli,
  8 II   |          to prostrano polje. kdo ga je razširil? Vsi so pomrli,
  9 II   |         in pravi: Nisi prvi! Ter ga spodi v hlev, sam pa sede
 10 III  |      človek s samim srcem, kadar ga je strah in se mu kdo tiho
 11 III  |             Ljudje božji, glejte ga; ali naj pokleknem predenj?" ~
 12 III  |        bom beračil kruha, ki sem ga sam pridelal in umesil!
 13 IV   |       pred cerkvijo. ~"Povprašam ga, nevernika!" je pomislil
 14 IV   |            je pomislil Jernej in ga je ustavil. ~"Bog daj, Gostačev!" ~"
 15 IV   |         veš? Umrl je, včeraj smo ga pokopali! Jaz sam sem še
 16 IV   |         stoji, pred hišo; poznam ga, ker stoji tako moško...
 17 IV   |          nagle jeze je... Nikoli ga ne bom podil od hiše; naj
 18 IV   |          saj je mlad!" ~"Kako bi ga podil od hiše? On je gospodar
 19 IV   |     nakosil sena, da bi bila, če ga nakopičim, gora višja od
 20 IV   |       gospodarja, skleni roke in ga prosi za ponižen kot tiste
 21 IV   |      skorjo tistega kruha, ki si ga sam pridelal. Tako stori,
 22 V    |   drobtine! Tako je rekel in nič ga ni bilo sram! - Kje je zdaj
 23 V    |         so te reči hlapcu in kaj ga brigajo! - Zdaj se govori
 24 V    |     dnevu - še včeraj je bil, pa ga ni več, nekdo drug sedi
 25 VI   |        obraza do obraza in strah ga je bilo. "Zakaj molčite
 26 VI   |       božja pravica?" ~"Tako ste ga slišali!" se je zasmejal
 27 VI   |         Bog odpustil onim, ki so ga preganjali in kleli!" ~Povesil
 28 VII  |         pa sem širil svet in sem ga množil, s plugom in brano;
 29 VII  |        padel v prah; zakaj nekdo ga je sunil od zadaj; otroci
 30 VII  |        je tekel k Jerneju, objel ga je okoli kolena. Jernej
 31 VII  |          je okoli kolena. Jernej ga je pobožal po kuštravih
 32 VII  |          Prišla je ženska, vzela ga je v naročje. ~"Kaj so mu
 33 VIII |       hiši je srečal Sitarja, pa ga ni pogledal in tudi Sitar
 34 VIII |          hudo pri srcu. Zgrabilo ga je v prsih, vzdignilo se
 35 VIII |   pravice lačen in žejen, nasiti ga in napoji! Samo ukaži, pa
 36 VIII |         in nadložen; in potolaži ga, ker je potrt in slab od
 37 VIII |         si v nebesih..." ~In Bog ga je potolažil in bridkost
 38 VIII |        stisni v pozdrav, za roko ga pelji v hišo, kakor sina,
 39 VIII |          v prostrano vežo; strah ga je bilo tistega kraja, ki
 40 VIII |         šel jaz; kaj šele, da bi ga vklepali in ga gnali skozi
 41 VIII |       šele, da bi ga vklepali in ga gnali skozi vas in ga metali
 42 VIII |         in ga gnali skozi vas in ga metali v ječo! Tudi okarati
 43 VIII |      metali v ječo! Tudi okarati ga ni treba pred drugimi ljudmi,
 44 VIII |     Jerneja za roko, tako krepko ga je stisnil, da se je Jernej
 45 VIII |        je rekel tisti kmet - Bog ga je razsvetlil! Ne kraj pravice -
 46 VIII |         hotel reči, služabnik pa ga je sunil preko praga. ~
 47 IX   |        Jerneju, da mu mežika, da ga prešerno pozdravlja. ~"Še
 48 IX   |         dom tako imeniten, kakor ga je dodelil samo popotnikom
 49 IX   |     Jernej, in velik bo greh, ki ga bodo storili nad teboj!
 50 X    |          včerajšnjega dne." ~"Pa ga greš tožit?" ~"To se pravi...
 51 X    |          To se pravi... ne maram ga spraviti na vislice, tudi
 52 X    |     švrknil po konju. ~"Tako. Pa ga greš tožit?" ~"Kaj se to
 53 X    |        vabil mladi kmet. ~Jernej ga ni pogledal in ga ni maral
 54 X    |         Jernej ga ni pogledal in ga ni maral poslušati in je
 55 X    |         dobrih nekaj let, da sem ga spodil, prav na lepem sem
 56 X    |        spodil, prav na lepem sem ga spodil, ker se mi je tako
 57 X    |        pa se mu lahko smejem, pa ga lahko ščipljem!" ~Vščipnil
 58 X    |       lahko ščipljem!" ~Vščipnil ga je v laket, godec se je
 59 X    |       culo in je šel. Skozi okno ga je še pozdravljal prešerni
 60 X    |             Prijela je otroka in ga je vzdignila in ga je pokazala
 61 X    |     otroka in ga je vzdignila in ga je pokazala Jerneju. Lep
 62 X    |      očeta? Posušila se roka, ki ga je udarila s slepoto, sina
 63 XI   |      gosposkega človeka, vprašal ga je po sodnikih, gosposki
 64 XI   |        pravičnih sodnikov, pa so ga zalotili razbojniki..." ~
 65 XI   |       stopnic in je čakal, da bi ga kdo ogovoril ter poprašal
 66 XI   |  vklepali zaradi mene, ali da bi ga obešali. Tudi ni potreba,
 67 XII  |          kota zate v domu, ki si ga sam postavil in ga varoval
 68 XII  |         ki si ga sam postavil in ga varoval vsega hudega, ni
 69 XII  |         ni več zate kruha, ki si ga sam pridelal; le vzemi popotno
 70 XII  |       klaftro globoko - kako naj ga izkopljem? Kako naj ga povežem
 71 XII  |       naj ga izkopljem? Kako naj ga povežem v culo, na ramo
 72 XII  |     verjel, da ste sodnik, kakor ga je Bog postavil!" Žalosten
 73 XIII |    človek je stopil k Jerneju in ga prijel za roko. ~"Kaj se
 74 XIII |    uganjate komedije z njim? Kaj ga ne vidite in ga niste slišali?" ~
 75 XIII |        njim? Kaj ga ne vidite in ga niste slišali?" ~Jernej
 76 XIII |          okrenil k tistim, ki so ga spremljali. ~"Možje. zdaj
 77 XIII |         pavica ni jabolko, da bi ga s palico odklatil; in Bogu
 78 XIII |      pomagal. Težko je breme, ki ga je naložil, dolga je pot,
 79 XIII |          bridkost. ~Tisti, ki so ga vodili, pa so odprli duri
 80 XIII |         Kaj si ukradel?" ~Jernej ga je premeril z dolgim, žalostnim
 81 XIII |         potepuh je bil, kakor bi ga človek ne srečal rad na
 82 XIII |    molitev. Truden je bil, breme ga je potisnilo nizko k tlom,
 83 XIV  |          zbudil, so prišli in so ga gnali dalje, sam ni vedel
 84 XIV  |         se zapirale duri. Jernej ga ni slišal, molčal je, povesil
 85 XIV  |     storil tujim razbojnikom, da ga gonijo od duri do duri;
 86 XIV  |         premisliti ni mogel, kod ga vlačijo tako molče in strahotno;
 87 XIV  |       svojih hlapcev. ~Vodili so ga in gonili, kakor nekoč Gospoda
 88 XIV  |          sodnika; izpraševali so ga, Jernej pa je odgovarjal
 89 XIV  |          gledali nanj, pehali so ga in suvali od duri do duri;
 90 XIV  |     krivice do krivice; kakor so ga gonili in brez milosti zaklepali
 91 XIV  |        in nikogar ni bilo, da bi ga Jernej vprašal in se mu
 92 XIV  |         krivičnih sodnikov; kdor ga je videl, se je ozrl nanj
 93 XIV  |      steni prelepo podobo in vse ga je spreletelo, kakor radost
 94 XV   |      zamerim. K onemu pojdem, ki ga reže po pravici lačnim in
 95 XV   |      Vzemite zadnji srebrnik, ki ga še imate, oče, pa stopite
 96 XV   |      brat, popotniku? Kakor list ga je odneslo preko polja na
 97 XV   |         ne zmeni zanj in nobeden ga ne pogleda, kadar stopi
 98 XV   |       krčmo pred vasjo. Nezaupno ga je pogledal krčmar, neprijazno
 99 XV   |      pogledal krčmar, neprijazno ga je pozdravila krčmarica.
100 XV   |          nato je pozvonilo in so ga poklicali in je stopil v
101 XV   | pozdravili Jerneja; pogledali so ga izpod obrvi, kakor da je
102 XV   |              Kam ste namenjeni?" ga je vprašal sosed. ~"Na Dunaj." ~
103 XV   |         pravice žejnega!" ~Strah ga je bilo samega in je sklenil
104 XVI  |       ustavil pred njim, vprašal ga je v tujem jeziku in je
105 XVI  |      čudno pisani obleki, prijel ga je pod pazduho in ga je
106 XVI  |      prijel ga je pod pazduho in ga je vodil. ~"Kam? Kam zdaj?"
107 XVI  |        sta v veliko izbo. Tam so ga izpraševali, on pa jih ni
108 XVI  |          ni razumel; in tudi oni ga niso razumeli in mu niso
109 XVI  |       položil na tla. Gledali so ga in so se mu smehljali in
110 XVI  |         in so se mu smehljali in ga niso več ogovarjali. Komaj
111 XVI  |      vzeli nož in denar: nato so ga vodili iz hiše in so ga
112 XVI  |          ga vodili iz hiše in so ga posadili v čuden voz, ki
113 XVI  |           je vprašal tistega, ki ga je spremljal. Spremljevalec
114 XVI  |       spoznanje!" ~Pripeljali so ga do druge hiše, vodili so
115 XVI  |         do druge hiše, vodili so ga v drugo izbo. Tja pa je
116 XVI  |         ponujal roko človeku, ki ga nikoli ni videl in ki je
117 XVI  |     njemu me vodite!" ~Še enkrat ga je pogledal jezični dohtar,
118 XVI  |   vzkliknil Jernej in spreletela ga je groza. ~"Niste me še
119 XVI  |         so prijeli Jerneja in so ga odvedli. Zarožljali so ključi,
120 XVI  |          tudi sredica?" ~In nato ga je spreletelo po vsem telesu,
121 XVII |           in nož in denar, in so ga odvedli in niso rekli besede. ~"
122 XVII |   odgovorili besede. Naložili so ga na voz, pa so ga vozili
123 XVII |     Naložili so ga na voz, pa so ga vozili vse križem po širokih
124 XVII |       Jernej in je prosil, ko so ga pahnili v železni voz med
125 XVII |        je okusil, po nekrivem so ga obremenili!" je prešinilo
126 XVII |           kakor v daljnih sanjah ga je videl. Pa je vztrepetal
127 XVII |            so izpraševali, ki so ga videli. ~"Razcapan je in
128 XVII |         stopil k Jerneju, prijel ga je za roko, zakaj usmiljen
129 XVII |       Bog odpustil tistim, ki so ga preganjali!" ~Jernej je
130 XVII |         korak nazaj, zakaj strah ga je bilo. "Če stopiš pred
131 XVIII|      gasil ta ogenj sodomski, ki ga je gnal veter kakor goreč
132 XVIII|        oblak preko doline, nosil ga proti brezzvezdnemu nebu
133 XVIII|       ogenj z njim!" ~Prijeli so ga, nesli so ga, krvavega,
134 XVIII|          Prijeli so ga, nesli so ga, krvavega, ožganega, kakor