Part

  1 I    |            se je po resnici vršila z vsemi svojimi nekrščanskimi
  2 I    |         nekrščanskimi krivicami in z vso svojo veliko žalostjo.
  3 I    |         pod oknom; otrl si je čelo z rdečim robcem in je zavzdihnil. ~"
  4 I    |          toda nihče ga ni vzdignil z njim. ~Jernej je postavil
  5 I    |           preden se ga je dotaknil z ustnicami. Gledal je osupel
  6 I    |         nič ne govorite? Ali sedim z našo družino ali z iblajtarji,
  7 I    |           sedim z našo družino ali z iblajtarji, ki snujejo,
  8 I    |             Ne zmerjaj na, hlapec, z mešetarji, cigani in iblajtarji!
  9 I    |           se je in je držal klobuk z obema rokama. Dolg in upognjen
 10 II   |         tam pod klancem, belo hišo z zelenimi okni, in hlev in
 11 II   |       smehljal in je stopil počasi z zapečka; nikamor se mu ni
 12 II   |        Jernej in veselo je mežikal z očmi. ~"A?" ~Sitar je udaril
 13 III  |       odprl Sitar okno, ozrl se je z zaspanim obrazom, kuštrav
 14 III  |           odprl je usta, gledal je z velikimi, izbuljenimi očmi. ~"
 15 III  |            delal pri hiši in jedel z nami!" ~Dekla je šla in
 16 III  |               Sitar se je okrenil, z veselim pogledom se je ozrl
 17 IV   |       Jernej je nejevoljen stresel z glavo ter je široko zamahnil. ~"
 18 IV   |           nabasal egiptovske hrame z ržjo, pšenico in ajdo? Učenjak,
 19 IV   |            Jernej je počasi zmajal z glavo. ~"Krivico si trpel,
 20 V    |            in te vlekli za suknjo! Z odraslimi ljudmi si opravil,
 21 VI   |             nikar se ne prenaglite z besedo! Poznate me vsi,
 22 VI   |       premislite, ne prenaglite se z besedo in sodbo! Tam sedite
 23 VI   |        prenaredil! Če sta se sprla z mladim gospodarjem in se
 24 VII  |            pod klancem, tista bela z zelenimi okni; pa so mi
 25 VII  |    procesija. ~"Le hodite, otroci, z bogatim siromakom, le verno
 26 VII  |       Jernej si je otrl potno čelo z rokavom, postal je sredi
 27 VII  |       nadložen, ne morem se igrati z vami, ne morem poskakovati,
 28 VII  |         nenadoma zvrnil na kolena, z rokami v prah; procesija
 29 VII  |          je še niste občutili? Bog z vami in usmiljenje njegovo!" ~"
 30 VII  |            je nosil in bos je bil. Z drobnimi koraki, ihte in
 31 VIII |      zgibati plahto in vezati culo z močno vrvjo, se mu je storilo
 32 VIII |           je namrgodil, pokazal je z dolgim kazalcem na stopnice
 33 VIII |        koščičast kmet, ki je mahal z obema rokama in je bil v
 34 VIII |       pomislil Jernej in je zmajal z glavo. ~"Med pravične sodnike
 35 VIII |      sodnik; debel, plešast gospod z dolgimi brki in nejevoljnim
 36 VIII |            Jerneja. ~"Kaj pa je?" ~Z opreznim korakom je prestopil
 37 VIII |            in se je naslonil nanjo z obema rokama. ~"Sodnik,
 38 VIII |        rekel, "da bi se pogovarjal z vami o steklem polžu in
 39 VIII |           razumel, prestopal se je z noge na nogo, popraskal
 40 VIII |         čemerni suhljati služabnik z drugim, še večjim svežnjem
 41 VIII |           se je vrnil in je stopil z dolgimi koraki še enkrat
 42 VIII |       krivih priseg!" ~Zamahnil je z roko, še je hotel reči,
 43 IX   |           nama, ne pojdiva narazen z grdim pogledom in hudo besedo -
 44 IX   |         breme - kdo bi se prerekal z njim?" je odgovoril Jernej. ~
 45 IX   |             Jernej se je ozrl nanj z usmiljenim očesom. ~"Velika
 46 IX   |         Več usmiljenja je imel Bog z menoj nego s teboj, Jernej!
 47 IX   |          in pravde, kaj prerekanja z Bogom in z ljudmi? Največji
 48 IX   |          kaj prerekanja z Bogom in z ljudmi? Največji zaklad
 49 X    |          Spočit je bil in je hodil z lahkim korakom, tudi njegovo
 50 X    |        človek, je pogledal Jerneja z nezaupnim očesom. ~"Kdo
 51 X    |               Kdo pa si?" ~"Jernej z Betajnove." ~Kmet je pomislil. ~"
 52 X    |      pomislil. ~"Ne poznam Jerneja z Betajnove. Kateri Jernej?" ~"
 53 X    |         ustavil!" ~Kmet je pokazal z bičem na polje, krčme pa
 54 X    |         vzel škornje, pa je skočil z voza in se je opotekel proti
 55 X    |          je rekel, ki me je spodil z voza; in tudi župan je rekel." ~"
 56 X    |       ječal in se je ovijal matere z obema rokama okoli vratu.
 57 XI   |           je človek tam pogovarjal z Bogom. ~Ko je Jernej odmolil,
 58 XI   |           pota, s kamenjem posuta, z robidovjem zastražena!"
 59 XI   |            pogledal, skomizgnil je z rameni in je hitel dalje.
 60 XI   |           culo, moški pa je tolkel z gorjačo po kamnitih stopnicah. ~
 61 XI   |   nasmehnil in je rekel: ~"Pojdite z mano, da vam pokažem, kje
 62 XI   |           sodniki!" ~Jernej je šel z njim in vsi, ki so poslušali,
 63 XII  |            toliko zemlje, da bi jo z dlanjo pokril, ne na polju,
 64 XII  |    nadložen, ko ni več krvi, da bi z njo gnojil, zdaj pojdi!
 65 XII  |        zdaj s svojim delom, kam bi z njim: v zemljo je zakopano,
 66 XII  |         stran in ne iščite opravka z njo! Tako premislite, pa
 67 XII  |       pravice, hiša hinavščine je, z lažjo in hudodelstvom so
 68 XIII |              Kaj uganjate komedije z njim? Kaj ga ne vidite in
 69 XIII |      prevelike osuplosti in je šel z njimi. Šli so križem po
 70 XIII |        brez hinavščine: kaj kanite z menoj?" ~Osorno so gledali
 71 XIII |       tolike krivice; in ko je šel z njimi preko dvorišča, je
 72 XIII |         bila dolga. Pomežiknil je, z veselimi očmi je pozdravil
 73 XIII |              Jernej ga je premeril z dolgim, žalostnim pogledom,
 74 XIII |         nič žalosten. Kaj bo jutri z menoj, kaj pojutrišnjem?
 75 XIII |       natovorila kradež, si kradel z obema rokama! Pa reci, da
 76 XIII |           pa če so vse ciganske in z grehi obložene; zakrknjenih
 77 XIII |        meni se ravnaj. Jaz izhajam z njo prav pošteno; kakor
 78 XIII |          modrijani. Ne prerekaj se z njo, posebno če si nedolžen,
 79 XIII |        solzen. Strmel je v Jerneja z debelimi očmi, kakor v zamorca
 80 XIII |           v životu in se je tolkel z dlanmi po kolenih. ~"Kadar
 81 XIII |            te izpuste, Jernej, kar z menoj! Razkazoval te bom
 82 XIII |            kadar jo srečava, pojde z nama, na semenj in na žegnanje.
 83 XIII |    razdejali šotore, Talijan pojde z opico v tuje dežele, kamela
 84 XIII |        smejal, pogledal je Jerneja z začudenimi očmi. ~"Ne bi
 85 XIV  |            uganiti, kaj nameravajo z njim, pravice željnim: Kakor
 86 XIV  |            povesil glavo in je šel z njimi. Zakaj vedel je, da
 87 XIV  |          biričev. Hudo so govorili z njim, mrko so gledali nanj,
 88 XIV  |           ni upiral, ko so ravnali z njim kakor z bolnikom in
 89 XIV  |            so ravnali z njim kakor z bolnikom in kakor z otrokom;
 90 XIV  |          kakor z bolnikom in kakor z otrokom; zaničevanje in
 91 XIV  |          trpljenje, kaj ste počeli z menoj?" ~"Sram bi te lahko
 92 XIV  |            in bridkosti, da je sam z Bogom. V krčmo je sedel,
 93 XV   |       starcu!" ~Popotnik je zmajal z glavo, žalosten je pogledal
 94 XV   |          in okoli obzidan, ograjen z ograjo do neba?" ~"Čuvarji
 95 XV   |          Jernej je sezuval škornje z razbolelih nog, in ko je
 96 XV   |         napregel in peljala sta se z Jernejem v neznano mesto.
 97 XV   |     pogledal je Jerneja, zmajal je z glavo in se je stisnil v
 98 XVI  |            se je ob zid, klonil je z glavo in koleni. Ljudje
 99 XVI  |     gledali so nanj; droben gospod z zlatimi naočniki se je ustavil
100 XVI  |        Jernej in je šel radovoljno z njim. ~"K cesarju me vodite,
101 XVI  |          ni odgovoril vodnik, samo z rameni je skomizgnil; za
102 XVI  |           kolesih. ~"Kaj počenjate z menoj? Kam drži pot?" je
103 XVI  |          in bridkosti; meril si jo z mojo močjo in se nisi zmotil;
104 XVI  |           hlapca Jerneja, da pride z veselim srcem pred tvoje
105 XVI  |     razbojnik? - Jaz pa sem Jernej z Betajnove in sem prišel,
106 XVI  |          stale nizke široke klopi, z umazanami plahtami pogrnjene;
107 XVII |         truden in bolan, je stopal z dolgimi koraki; lep je bil
108 XVII |           zaspal, pogovarjal se je z Bogom. Ni se več pogovarjal
109 XVII |        Bogom. Ni se več pogovarjal z njim kakor hlapec z gospodarjem,
110 XVII |     pogovarjal z njim kakor hlapec z gospodarjem, temveč kakor
111 XVII | gospodarjem, temveč kakor terjavec z dolžnikom. ~"Kar si rekel,
112 XVII |            se je Jernej pogovarjal z Bogom, dolgo v noč je molil;
113 XVII |        gledal mu je srepo v obraz, z bolno svetlimi očmi, in
114 XVII |           iz vaših ust bo govoril, z vašim jezikom! Ali je Bog
115 XVIII|        nebu kakor velikansko ptico z ognjenimi perutmi? Odkriti
116 XVIII|            med njimi dolgi Jernej, z opečenimi rokami in osmojenimi
117 XVIII|         zgrudil na tla. ~"Bijte!"  Z gorečimi treskami so bili
118 XVIII|          treskami so bili po njem, z okovanimi petami so stopali
119 XVIII|    opaljeni in osmojeni. ~"V ogenj z njim!" ~Prijeli so ga, nesli
120 XVIII|          bil, zamahnili so trikrat z njim in visoko so prasnile