Part

  1 I    |          povest vam pripovedujem, kakor se je po resnici vršila
  2 I    |      hribu in je stopilo v dolino kakor črna smrt. Velika in tiha
  3 I    |        Jernej, dolg, star in siv, kakor je bil, je sedel na klop
  4 I    |       sediš tam široko in ošabno, kakor gospodar! Kdo je dedoval,
  5 I    |        kaj?" ~Leglo mu je na srce kakor težek mraz. Ne iz ust ne
  6 I    |          bil, ko je stal za mizo; kakor je bil upognjen, se je s
  7 I    |          priklonil. ~"Pametno je, kakor ste povedali, in nič krivice
  8 II   |        božji, hiša mu je podobna, kakor brat bratu, in ljubezen
  9 II   |      ukazu, bo jokal po hiši bolj kakor po bratu in bolj, kakor
 10 II   |           kakor po bratu in bolj, kakor je nekoč jokal po materi. ~
 11 II   |   pozdravljajo več tako prijazno, kakor so ga pozdravljala zmerom;
 12 II   |         hiši, na vsem belem domu, kakor tiha bridkost vdove. ~Bridkost
 13 II   |           sedel in mirno govoril, kakor da bi se pogovarjal o letini. ~"
 14 III  |                              III ~Kakor mlad, še objokan, že utolažen
 15 III  |           sta se videla od daleč, kakor vidi človek s samim srcem,
 16 III  |          prestopil. ~"Ne stoj tam kakor lipov bog! Gani se!" ~Jernej
 17 III  |              Jernej se je vzbudil kakor iz hudih sanj; pa mu ni
 18 V    |             Zdaj poslušaj, župan, kakor ti bom povedal, ter presodi
 19 V    |         moram take reči razlagati kakor otroku, ko imaš križev že
 20 VI   |        besedo! Poznate me vsi, in kakor ste možje, ste bili mladež
 21 VI   |        vzraslo bogastvo iz kamna, kakor drevo iz gorčičnega zrna?
 22 VI   |       Zakaj molčite in me gledate kakor berača in nadležnega popotnika?
 23 VI   |    razložil sem vam svojo pravdo, kakor se je vršila od začetka
 24 VI   |         pravica bi ostala takšna, kakor je. Tudi norec ima pravico!" ~"
 25 VI   |          na cesti poginil!" ~Ves, kakor je bil visok, je vztrepetal
 26 VI   |   Odpuščam vam, krivični sodniki, kakor je Bog odpustil onim, ki
 27 VII  |         štirideset let! Pa povej, kakor sem vprašal!" ~Fant je spravil
 28 VII  |           takrat dokazal pravico, kakor jo kratijo s pestjo!" ~"
 29 VII  |            so zavpili otroci. ~In kakor je Jernej šel v veseli gruči,
 30 VII  |    spoznanja in od vse bridkosti. Kakor jaz do te pozne jeseni nisem
 31 VIII |       Jernej in je gledal predse, kakor da bi se pogovarjal s hišo,
 32 VIII |  vzdignilo se mu je v grlu, čudno kakor nikoli. Zato je Jernej pokleknil
 33 VIII |          za roko ga pelji v hišo, kakor sina, ki je zablodil!" ~
 34 VIII |      globoko dol, dolg do stropa, kakor je bil. "Nikogar ne mislim
 35 VIII |         culo in škornji na ramah, kakor sem šel jaz; kaj šele, da
 36 IX   |       tolažbe!" je molil Jernej. "Kakor je pravičen, tako je usmiljen;
 37 IX   |            Tudi streha je visoka; kakor si dolg, se ti ni treba
 38 IX   |          odprl dom tako imeniten, kakor ga je dodelil samo popotnikom
 39 X    |         rose, njegov obraz je bil kakor umit. ~"Nisem še vajen študentovega
 40 X    |        gledal žalosten za njim. ~"Kakor otrok je: dobro potico je
 41 X    |          naročju, opotekala se je kakor pijana in je jokala naglas.
 42 XI   |         večera zvoni in potrkava. Kakor po semnju hodi človek, ne
 43 XI   |       duri! Bog ni skril pravice, kakor skopuh svoje srebrnike!
 44 XI   |        bila, visoka in prostrana, kakor ji Jernej še ni videl enake.
 45 XI   |      obrazu in vsem se je mudilo; kakor semenj je bil. Jernej ni
 46 XI   |             Jernej se je čudil in kakor strah mu je seglo v srce.
 47 XI   |    stopnicah, toda šel je počasi, kakor da bi nosil težek tovor.
 48 XII  |           lačni. Tako se zgodilo, kakor bom povedal; še otrok bi
 49 XII  |           svoj greh in bo storil, kakor boste prosili!" ~Osupel
 50 XII  |        bom verjel, da ste sodnik, kakor ga je Bog postavil!" Žalosten
 51 XII  |          prerekajte se s pravico, kakor je; ljudje so jo ustvarili,
 52 XII  |        pojdite zbogom in storite, kakor sem rekel!" ~Ves osupel,
 53 XII  |    zakopana v zemljo tako globoko kakor moje delo! Kopal bom, lopato
 54 XII  |       grdo pogledal. ~"Kdo kriči, kakor čednik na paši?" ~In dalje
 55 XIII |         pa se je zgodila krivica, kakor je svet še ni doživel. Brkat
 56 XIII |    molčali. ~"Glejte, razbojniki; kakor ste mladi in čokati in kakor
 57 XIII |      kakor ste mladi in čokati in kakor je Jernej star in slab od
 58 XIII |        srcu zaupanje tako veliko, kakor je bila velika bridkost. ~
 59 XIII |     prazne, gledale so na človeka kakor slepe oči; še razpela ni
 60 XIII |         prijazno; potepuh je bil, kakor bi ga človek ne srečal rad
 61 XIII |        Tako je bilo vse v redu in kakor se spodobi. Kaj naj bi mi
 62 XIII |        tam, bolj tuji in odljudni kakor mestna gospoda! Kdo jim
 63 XIII |      razrite brke se je smehljal, kakor se odrasel človek smeje
 64 XIII |       izhajam z njo prav pošteno; kakor soseda sva, ki se časih
 65 XIII |     sporečeta, drugače pa živita, kakor je Bog ukazal. Danes me
 66 XIII |          Jerneja z debelimi očmi, kakor v zamorca na semnju, zibal
 67 XIII |          bomo živeli bolj veselo, kakor je živel sam Kurent!" ~Jernej
 68 XIII |       postavo; božja beseda pa ni kakor dežnica, ki jo do večera
 69 XIII |        popije suha prst; živa je, kakor je bila prvi dan, in če
 70 XIII |           bila tista vera v meni, kakor je v tebi. Ampak Bog me
 71 XIV  |           vsi in so gledali mrko, kakor črni čuvarji Kristusovi. ~
 72 XIV  |        zakaj tako se mu je zdelo, kakor da ne vidi več dobro in
 73 XIV  |          ne sliši več natanko; in kakor da je čez noč oslabela njegova
 74 XIV  |          z njim, pravice željnim: Kakor da je v mesto zablodil,
 75 XIV  |           Vodili so ga in gonili, kakor nekoč Gospoda od velikega
 76 XIV  |      upiral, ko so ravnali z njim kakor z bolnikom in kakor z otrokom;
 77 XIV  |          njim kakor z bolnikom in kakor z otrokom; zaničevanje in
 78 XIV  |    osramočeni spoznali svoj greh. Kakor Bog ni skril pravice, tako
 79 XIV  |            od krivice do krivice; kakor so ga gonili in brez milosti
 80 XIV  |           in glas se mu je tresel kakor grešniku pred Bogom. "Čemu
 81 XIV  |         je videl, se je ozrl nanj kakor na hudodelca, ni mu privoščil
 82 XIV  |          in vse ga je spreletelo, kakor radost in veliko upanje.
 83 XIV  |          studencu, žejen in lačen kakor sem bil, sem šel pit k razbrozgani
 84 XV   |           oče in brat, popotniku? Kakor list ga je odneslo preko
 85 XV   |       storilo; zakaj noge so bile kakor od kamna, niso se hotele
 86 XV   |     stopiti. ~"Hodil sem dan hoda kakor iz hiše na polje!" se je
 87 XV   |          na rami in težka je bila kakor pol sveta. ~Noč je bila,
 88 XV   |     nerodni koščeni prsti, je bil kakor stoleten starec, sklonjen
 89 XV   |         legel in je takoj zaspal, kakor da bi telo omahnilo v smrt
 90 XV   |        bilo v vozu in neprijetno, kakor po trohnobi je dišalo. Tam
 91 XV   |      pogledali so ga izpod obrvi, kakor da je bil stopil nepoklican
 92 XV   |           se smejali tako veselo, kakor da bi poslušali pisano našemljenega
 93 XV   |       doma, da se smejete pravici kakor pijani dekli? Kateri je
 94 XV   |           in so strmeli v Jerneja kakor v semanje čudo. Njegov sosed
 95 XV   |        postave njegove? Smejo se, kakor da bi iskal deveto deželo
 96 XV   |   ropotanja koles. In vse je bilo kakor hude sanje. ~
 97 XVI  |          se prerivala kraj ceste, kakor da bi se bilo srečalo in
 98 XVI  |            da je zablodil mednje, kakor da je bil zablodil golorok
 99 XVI  |        Pred očmi se mu je zibalo, kakor da bi bil močnega vina pijan;
100 XVI  |        čudno dolgimi koraki, tako kakor švigne senca v kolobarju,
101 XVI  | našemljeni. Tudi stopal je Jernej kakor pijan; noge so se mu šibile
102 XVI  |        bil zaprt na vseh straneh, kakor ječa na kolesih. ~"Kaj počenjate
103 XVI  |    Pozdravljene tudi vaše besede, kakor so bile neprijazne! Kdo
104 XVI  |          je tresel Jernejev glas, kakor da bi bile solze v njem. ~"
105 XVII |           se je oziral Jernej, in kakor se je oziral, so mu nenadoma
106 XVII |        Videl je tisti kraj nekoč, kakor v daljnih sanjah ga je videl.
107 XVII |            Jernej ni več govoril. Kakor je bil truden in bolan,
108 XVII |          se več pogovarjal z njim kakor hlapec z gospodarjem, temveč
109 XVII |      hlapec z gospodarjem, temveč kakor terjavec z dolžnikom. ~"
110 XVII |        teboj - ampak odpusti jim, kakor je Bog odpustil tistim,
111 XVII |         je govoril s trdim glasom kakor nikoli poprej. ~"Ne govorim
112 XVII |           je bil Jernejev pogled, kakor od kamna njegov obraz; vsa
113 XVIII|        kolobarju na zoreče polje, kakor da bi jih metala človeška
114 XVIII|     sodomski, ki ga je gnal veter kakor goreč oblak preko doline,
115 XVIII|          proti brezzvezdnemu nebu kakor velikansko ptico z ognjenimi
116 XVIII|           ga, krvavega, ožganega, kakor je bil, zamahnili so trikrat