Part

  1 I    |       daj nebesa, blag človek je bil. Zvon je odzvonil, župnik
  2 I    |      dolg, star in siv, kakor je bil, je sedel na klop pod oknom;
  3 I    |     veselo pogledal. ~"Zmerom si bil norčav in poreden, pa tak
  4 I    |      rokama. Dolg in upognjen je bil, ko je stal za mizo; kakor
  5 I    |        je stal za mizo; kakor je bil upognjen, se je s sivo glavo
  6 II   |        pesku. Vroč in tih dan je bil v maju; blizu je bila prezgodnja
  7 II   |        prsti, na kateri bi se ne bil poznal trud njegovih rok,
  8 III  |        dolgega Jerneja, ki se je bil nameril na polje. ~"Kam?"
  9 III  |          bi bilo in nič bi si ne bil omazal kolen, da si po sedmini
 10 III  | gospodarja te hiše. In jaz bi ti bil rekel: Ti gospodari zdaj,
 11 III  |            Kaj misliš, da sem ti bil pokazal prag zato, ker sem
 12 III  |       pokazal prag zato, ker sem bil pijan in slabe volje? Ali
 13 III  |       bila tolažba. Nikoli nisem bil gospodar, zadnji hlapec
 14 III  |      gospodar, zadnji hlapec sem bil, poleg pastirjeve je ležala
 15 III  |       moja žlica. Ti, hlapec, si bil moj gospodar; tvoj pogled
 16 III  |          sladkost... Vam vsem je bil gospodarjev gospodar, še
 17 III  |      govoril Jernej. Teman pa je bil Sitarjev obraz, njegova
 18 III  |         srečal pogleda, ki bi mu bil rekel zbogom. In hudo se
 19 IV   |    Napotil se je k županu, ki je bil krčmar v Dolini. Spotoma
 20 IV   |         je srečal človeka, ki ni bil ne gospod, ne študent, ne
 21 IV   |   študent, ne hlapec; oblečen je bil v črno, nosil je brado,
 22 IV   |         to in ono, drugače pa je bil malopriden človek, ki ni
 23 IV   |     prikazal se je časih, ker je bil rojen na Betajnovi, pa je
 24 IV   |         o njem: dober delavec bi bil, le malo preveč pije in
 25 V    |         čelo in njegov pogled ni bil več vesel, ne prijazen. ~"
 26 V    |    prijazen. ~"Dolgo si govoril, bil bi kratko povedal: Sitar
 27 V    |     večne čase, zakaj drugače bi bil svet narobe. - Ali te ni
 28 V    |           župan! Vse drugačen je bil tvoj pozdrav in še tvoj
 29 V    |        tvoj obraz, se mi zdi, je bil drugačen! Kako čudno je,
 30 V    |       belem dnevu - še včeraj je bil, pa ga ni več, nekdo drug
 31 VI   |          krčmo ljudje. ~In ko je bil Jernej ves užaljen, se je
 32 VI   |         sem te vprašal! Pa če bi bil norec jaz in bi nečedne
 33 VI   |         iz naše občine. Dolgo si bil med nami; ni treba, da bi
 34 VI   |         poginil!" ~Ves, kakor je bil visok, je vztrepetal Jernej
 35 VI   |        mu je tresel, pa miren je bil njegov obraz. ~"Odpuščam
 36 VII  |            je rekel Jernej in je bil žalosten. ~Velika je bila
 37 VII  |          se me bali. S pestjo bi bil takrat dokazal pravico,
 38 VII  |         s kolen; njegov obraz je bil ves upal od strahu in bridkosti. ~"
 39 VII  |         krilo je nosil in bos je bil. Z drobnimi koraki, ihte
 40 VIII |          svojo izbo, ki si jo je bil nekoč sam izbral in pripravil
 41 VIII |       pisano plahto, ki mu jo je bil prinesel rajni Martin iz
 42 VIII |        bilo tistega kraja, ki je bil poln jeze in kletev, hudih
 43 VIII |         dolg do stropa, kakor je bil. "Nikogar ne mislim spraviti
 44 VIII |       mahal z obema rokama in je bil v obraz ves zaripel od jeze. ~"
 45 VIII |         ljudmi, zakaj užaljen bi bil - naj sam opravi s svojo
 46 IX   |          Jasen in topel večer je bil, komaj toliko je pihal veter,
 47 IX   |         je stopal Jernej, ker je bil truden in ker je bilo njegovo
 48 X    |         od rose, njegov obraz je bil kakor umit. ~"Nisem še vajen
 49 X    |      njivami do ceste. Spočit je bil in je hodil z lahkim korakom,
 50 X    |         nosijo te stare noge, bi bil greh, da bi lenaril; in
 51 X    |         lenaril; in tudi greh bi bil, da bi prosjačil. Če že
 52 X    |       Jernej. Pri Sitarjevih sem bil do včerajšnjega dne." ~"
 53 X    |     kmalu je pripekalo, kmalu je bil Jernej truden od vročine.
 54 X    |   zazvonilo poldne; in Jernej je bil lačen. Ni več dolgo romal,
 55 X    |         je Bogu dan kradel in je bil že opoldne pijan; in pa
 56 X    |   navzkriž?" je hitel kmet in je bil vesel, da se je Jernej ves
 57 X    |         pa sem dodelal; mlad sem bil nekoč, zdaj sem star. Pa
 58 X    |   pokazala Jerneju. Lep otrok je bil, oči pa je imel rdeče in
 59 XI   |          mudilo; kakor semenj je bil. Jernej ni vedel, če bi
 60 XI   |          da je gosposki: tako je bil sladikast in uglajen. ~"
 61 XI   |         se smejali, Jernej pa je bil osupel in užaljen. ~"Povejte
 62 XII  |     vesele oči. Ozrl se je in je bil osupel, ko je ugledal dolgega
 63 XII  |         na senožeti, kamor še ni bil kanil pot od mojega čela.
 64 XII  |        dolgi Jernej, za glavo je bil višji od sodnika in od lenuhov,
 65 XIII |         njimi preko dvorišča, je bil nenadoma ves star in upognjen.  "
 66 XIII |     sedel razcapan človek; če je bil star ali če je bil mlad,
 67 XIII |         če je bil star ali če je bil mlad, Bog vedi. Lasje so
 68 XIII |        kuštravi; kozavi obraz ni bil ne obrit pa tudi brada ni
 69 XIII |          in prijazno; potepuh je bil, kakor bi ga človek ne srečal
 70 XIII |     ganiti drugam! Jaz pa bi rad bil v Ljubljani doma, v Ljubljani
 71 XIII |   potepuh pa se je smejal, da je bil ves solzen. Strmel je v
 72 XIII |         začudenimi očmi. ~"Ne bi bil rad v tvoji družbi, sosed;
 73 XIII |         sta utihnila; potepuh je bil nejevoljen in se je obrnil
 74 XIII |         dolgo molitev. Truden je bil, breme ga je potisnilo nizko
 75 XIV  |  poslednjikrat pred sodnikom, je bil globoko upognjen v tilniku
 76 XIV  |         sodiš!" ~Ubog in slab je bil Jernej, ko je slišal te
 77 XIV  |        njenimi aposteljni, pa je bil za dve pedi bolj upognjen,
 78 XIV  |     Stopil je na cesto, zunaj je bil svetel dan. Samo neprijazni
 79 XIV  |       upanje. Zakaj na podobi je bil cesar; poln pravičnosti
 80 XIV  |     pravičnosti in usmiljenja je bil njegov obraz. ~"Čemu sem
 81 XIV  |         žejen in lačen kakor sem bil, sem šel pit k razbrozgani
 82 XV   |       predolga za Jerneja, ki je bil star in truden. Napotil
 83 XV   |       mimo mlad popotnik: bos je bil in prašen, pač lačen tudi,
 84 XV   |         ves oprašen in bolan, je bil podoben beraču, ki je prišel
 85 XV   |        nerodni koščeni prsti, je bil kakor stoleten starec, sklonjen
 86 XV   |         izpod obrvi, kakor da je bil stopil nepoklican v tujo
 87 XV   |            je rekel Jernej in je bil osupel ob njih prešernosti.
 88 XV   |      večer in vso noč. Truden je bil, da ni mogel ganiti ne rok
 89 XVI  |     zablodil mednje, kakor da je bil zablodil golorok in bosonog
 90 XVI  |        mu je zibalo, kakor da bi bil močnega vina pijan; ljudje
 91 XVI  |      posadili v čuden voz, ki je bil zaprt na vseh straneh, kakor
 92 XVI  |          Suhoten, dolg človek je bil, imel je tenko črno brado
 93 XVI  |          in naočnike; podoben je bil jezičnemu dohtarju.  "Kaj
 94 XVI  |       praznih besed!" ~Jernej je bil ves vesel in potolažen. ~"
 95 XVI  |    odljudni in surovi, pogled je bil hudoben. Takih ljudi še
 96 XVI  |         se je razjokal. ~Tako je bil Jernej tri dni in tri noči
 97 XVII |         ni več govoril. Kakor je bil truden in bolan, je stopal
 98 XVII |         z dolgimi koraki; lep je bil kraj, njive so zorele, visoka
 99 XVII |     župniku. ~Prijazen gospod je bil župnik, debel in rdeč, in
100 XVII |          roko, zakaj usmiljen je bil. ~"Ne tako, Jernej! Veliko
101 XVII |     apostelj!" ~Trd in osoren je bil Jernejev pogled, kakor od
102 XVIII|          obeh kozolcih; velik je bil plamen, segal je silen od
103 XVIII|     krvavega, ožganega, kakor je bil, zamahnili so trikrat z