Part

 1 I    |        Sitarja so pokopali; Bog mu daj nebesa, blag človek
 2 I    |      obraze. ~"No, kaj?" ~Leglo mu je na srce kakor težek mraz.
 3 I    |        dolgo je izlival, ker se mu je roka tresla. Nato je
 4 II   |         in skedenj in kaščo, se mu je storilo težko pri srcu.
 5 II   |      glejte, ljudje božji, hiša mu je podobna, kakor brat bratu,
 6 II   |        se je nekoliko, postrani mu je visel klobuk na uho.
 7 II   |         je Sitar, nato pa so se mu napele žile na čelu, vrgel
 8 II   |    počasi z zapečka; nikamor se mu ni mudilo. ~"Ali bo kaj?" ~"
 9 II   |         in si je palil pipo, ki mu je bila ugasnila. ~"Sezuj
10 II   |  govoril Sitar hitro in pipa se mu je tresla v roki. "Da ti
11 III  |        zaklical gospodar in kri mu je bušila v lica. ~"Na naše
12 III  |         kadar ga je strah in se mu kdo tiho bliža za hrbtom... ~
13 III  |      Ampak če je lačen, prinesi mu žlico; še berača ne podimo
14 III  |    zašibila kolena; tudi beseda mu je bila tiha in počasna,
15 III  |       okrenil k Jerneju, gledal mu je dolgo v obraz, nato je
16 III  |         sladkost: pastir, odpri mu duri na stežaj!" ~Pastir
17 III  |         kakor iz hudih sanj; pa mu ni bilo nič bridko, nasmehnil
18 III  |        ni srečal pogleda, ki bi mu bil rekel zbogom. In hudo
19 IV   |     sosed na desno lice, ponudi mu še levo; in če ti ugrabi
20 IV   |        če ti ugrabi suknjo, daj mu še srajco!" ~"Lažeš!" je
21 IV   |       rekel Jernej, pri srcu pa mu je bilo hudo in težko. In
22 VI   |         bilo zgodilo! Odpovedal mu je Sitar - gospodar je odpovedal
23 VI   |  začudil Šalander. "Ni lepo, da mu je odpovedal; na stara leta
24 VI   |       stara leta odpovedal! Gre mu kot za pečjo in žlica pri
25 VI   |     zasmejal župan. "Odgovorite mu!" ~In Šalander je odgovoril. ~"
26 VI   |        Jernej, pa pojdi sam, pa mu razloži in se te bo usmilil!" ~
27 VI   |         je sam dom postavil; ni mu treba prositi kruha, kdor
28 VI   |        starcu, namesto da bi se mu odkrivali do tal!" ~Tako
29 VI   |       kamor ti je pot!" ~"Odpri mu duri, hlapcu, odpri mu,
30 VI   |    Odpri mu duri, hlapcu, odpri mu, župan!" ~"Odpri mu jih
31 VI   |       odpri mu, župan!" ~"Odpri mu jih na stežaj!" ~In župan
32 VI   |      ozrl naokoli; samo glas se mu je tresel, pa miren je bil
33 VII  |      Jernej se opotekel, klobuk mu je padel v prah; zakaj nekdo
34 VII  |        Jerneju obraz, oči so se mu zasvetile. "Samo ti si prišel,
35 VII  |       ga je v naročje. ~"Kaj so mu storili?" ~"Krivico je občutil,
36 VIII |  pregrnjena s pisano plahto, ki mu jo je bil prinesel rajni
37 VIII |   vezati culo z močno vrvjo, se mu je storilo hudo pri srcu.
38 VIII |        je v prsih, vzdignilo se mu je v grlu, čudno kakor nikoli.
39 VIII |     sovraštva s pota - obe roke mu stisni v pozdrav, za roko
40 VIII |         krivih priseg. ~Naproti mu je prišel služabnik, suhljat,
41 VIII |        temnih stopnicah. Prišel mu je naproti majhen, koščičast
42 VIII |       in se je smejal, da so se mu pleča tresla; sodnik je
43 VIII |        pazduho. ~"Ti, Krušnik," mu je ukazal sodnik, "primi
44 VIII |         tega človeka za roko in mu pokaži, kje da so stopnice
45 IX   |         zdelo se je Jerneju, da mu mežika, da ga prešerno pozdravlja. ~"
46 IX   |      izkušal hlapca Jerneja, ki mu nikoli ni storil žalega!" ~"
47 X    |        pa ne pozna pravice. Bog mu bo sodil po svojih postavah
48 X    |    zasmejal tako od srca, da so mu pritekle solze iz oči. ~"
49 X    |     zazdelo. Pa je vesel, pa se mu nič ne zdi, pa se mu lahko
50 X    |         se mu nič ne zdi, pa se mu lahko smejem, pa ga lahko
51 X    |       je popil vino, kozarec se mu je tresel v roki. ~"Tako
52 X    |        sivi prah nad mestom. Pa mu je prišla naproti ženska,
53 XI   |          Zakaj smejal se je, ko mu je bilo do joka!" ~In je
54 XI   |      zaklical miren glas, ki se mu je poznalo, da je gosposki:
55 XI   |         je čudil in kakor strah mu je seglo v srce. Napotil
56 XII  |  sodnikov na tem svetu. Razloži mu, čigava je jablan: ali tistega,
57 XII  |       ki je trd in krivičen, in mu recite: Spoznaj pravico,
58 XII  |     kruha na stara leta! Recite mu tako, pa mu bo žal in bo
59 XII  |        leta! Recite mu tako, pa mu bo žal in bo spoznal svoj
60 XIII |       in Bogu ni potreba, da bi mu človek pomagal. Težko je
61 XIII |      odpiral usta, ves život se mu je tresel, glasu pa ni bilo. ~"
62 XIII |      koristnim naukom!" ~Jernej mu je razložil svojo pravdo,
63 XIV  |     njegovo srce; zakaj tako se mu je zdelo, kakor da ne vidi
64 XIV  |   tilniku in v pasu, roke so se mu tresle in kolena so se mu
65 XIV  |       mu tresle in kolena so se mu šibila; cule prej ni čutil,
66 XIV  |      prej ni čutil, nenadoma se mu je zazdela težka in nerodna.
67 XIV  |           je vprašal in glas se mu je tresel kakor grešniku
68 XIV  |     preko dvorišča, in glava se mu je tresla. ~Stopil je na
69 XIV  |         ga Jernej vprašal in se mu potožil. Vse veliko mesto
70 XIV  |     nanj kakor na hudodelca, ni mu privoščil besede, ne prisodil
71 XV   |        neznanih pokrajin. Pa so mu nekoč, ko je legel mrak
72 XV   |       na skrivljenem hrbtu! Kje mu je mati, kje sta mu oče
73 XV   |         Kje mu je mati, kje sta mu oče in brat, popotniku?
74 XV   |        je prestrašil in hudo se mu je storilo; zakaj noge so
75 XV   |  sivolas, sključen, in ko so se mu tresli nerodni koščeni prsti,
76 XV   |    sosed je posegel v suknjo in mu je ponudil steklenico. ~"
77 XV   |      tujo pokrajino. Zazdelo se mu je, da nima več tal pod
78 XVI  |        bi počival? Pred očmi se mu je zibalo, kakor da bi bil
79 XVI  |        vina pijan; ljudje so se mu zdeli hudo visoki, hodili
80 XVI  |         kakor pijan; noge so se mu šibile in so se mu opletale;
81 XVI  |        so se mu šibile in so se mu opletale; život mu je klonil
82 XVI  |        so se mu opletale; život mu je klonil globoko k tlom
83 XVI  |        usmiljenja, toda tako se mu je zdelo, da je Bog čudno
84 XVI  |         oni ga niso razumeli in mu niso odgovarjali. ~"Kaj
85 XVI  |          Gledali so ga in so se mu smehljali in ga niso več
86 XVI  |        še se je vdal spancu, ki mu je legal težko na oči, so
87 XVI  |        oči, so prišli, vzeli so mu culo in škornje in palico,
88 XVII |       in kakor se je oziral, so mu nenadoma pogledale v obraz
89 XVII |        globoki grozi in nobeden mu ni odgovoril. ~Ko je stopil
90 XVII |        je gledal, sive obrvi so mu zakrivale oči. ~Pot se je
91 XVII |        hrbet, izpod obrvi so se mu zasvetile oči. ~"Nič ne
92 XVII | izpustil župnikovo roko, gledal mu je srepo v obraz, z bolno
93 XVII |         licih; in ustnice so se mu tresle. ~"Razsodite! Tisto
94 XVIII|         komaj so vzkliknili, se mu je stemnilo pred očmi, opotekel