Part

 1 I   |        postavil kozarec na mizo, še preden se ga je dotaknil
 2 I   | mešetarji, cigani in iblajtarji! Še preden si ga pokusil, si
 3 I   |        ko so rekli, se je Jernej še enkrat priklonil. ~"Pametno
 4 II  |           Odpusti starim kostem! Še prideš do počitka!" se je
 5 II  |      Sezuj mi škornje!" ~"Ali te še ni minila norčavost?" je
 6 II  |        počasi in je puhnil dim. "Še diši po smrti v tej izbi;
 7 III |                 III ~Kakor mlad, še objokan, že utolažen obraz,
 8 III |        zasmejal naglas. ~"Kaj se še nisi prespal? Še malo se
 9 III |          Kaj se še nisi prespal? Še malo se odeni, če te glava
10 III |        tresel glas od srda in od še nepoznane bridkosti. ~Pa
11 III |         lačen, prinesi mu žlico; še berača ne podimo čez prag,
12 III |        bil gospodarjev gospodar, še vi uživajte sladkost: pastir,
13 III |        so duri, nizek je prag!" ~Še se je ozrl Jernej, dolgo
14 IV  |         ga pokopali! Jaz sam sem še ostal, poslednji gospodar!" ~"
15 IV  |         na desno lice, ponudi mu še levo; in če ti ugrabi suknjo,
16 IV  |         ti ugrabi suknjo, daj mu še srajco!" ~"Lažeš!" je vzkliknil
17 V   |     pojdi zdaj na zimo, kamor te še poneso stare noge! Jaz nisem
18 V   |          To je postava!" ~"Ampak še to mi povej, učenjak in
19 V   |     odraslimi ljudmi si opravil, še med babe ne sodiš več!" ~
20 V   |     Jernej je čudoma poslušal. ~"Še včeraj so bile vse drugačne
21 V   |  drugačen je bil tvoj pozdrav in še tvoj obraz, se mi zdi, je
22 V   |      pred očmi, ob belem dnevu - še včeraj je bil, pa ga ni
23 V   |         pljuješ v lice, ko si me še včeraj krščansko pozdravljal?"  "
24 VI  |       pečjo in žlica pri skledi! Še oslepelega konja bi ne pognal
25 VI  |         ne da prositi - morda bi še našli zate kot v ubožni
26 VI  |          je pognal, vi pa ste me še s sramoto oblili! Pravice
27 VI  |         in pravico oskrunili! Pa še tiste nazadnje, ki so se
28 VII |          spoznalo nedolžno srce, še polno božjega blagoslova!"
29 VII |        mislih, neoskrunjenih?" ~"Še meni daj krajcar!" je rekel
30 VII |    globokim glasom. ~"Na krajcar še ti, na dva; zakaj bogat
31 VII |          sama pravica je v njih, še neoskrunjena od vsega spoznanja
32 VII |          spoznali krivico, ko je še niste občutili? Bog z vami
33 VII |      debeloglav, kodrolas deček; še krilo je nosil in bos je
34 VII |         na materinih prsih, samo še tiho je ihtel in jecljal. ~"
35 VIII|          sina, ki je zablodil!" ~Še se je ozrl na hišo in po
36 VIII|       pregrajo ter upognil hrbet še nižje. ~"Saj sem razložil
37 VIII|    godilo in nič drugače. Kaj bi še pripovedoval, čemu bi prežvekaval?
38 VIII|     suhljati služabnik z drugim, še večjim svežnjem papirjev
39 VIII|       teboj, krivični sodnik, so še sodniki; in nad vsemi je
40 VIII|          stopil z dolgimi koraki še enkrat pred pregrajo. ~"
41 VIII|    priseg!" ~Zamahnil je z roko, še je hotel reči, služabnik
42 IX  |        ga prešerno pozdravlja. ~"Še ti zadremlji!" je rekel
43 IX  |        otrok, lahko noč! - Ampak še to mi povej: kod pa boš
44 IX  |    pohujšanje, otrokom v zasmeh. Še to povej, Jernej: kaj boš
45 X   |   goldinar. Preden je šel, se je še ozrl v dolino in se je odkril
46 X   |  pokrižal. Zgodaj je bilo, ni se še prikazalo sonce; trava je
47 X   |          bil kakor umit. ~"Nisem še vajen študentovega doma!"
48 X   |          doma!" je pomislil. "Ne še te rosne postelje in te
49 X   |          hlapec proti gospodarju še nikoli ni nič opravil, kaj
50 X   |         je šel. Skozi okno ga je še pozdravljal prešerni smeh
51 XI  |      njegovo zaupanje. "Morda je še dolga cesta, morda so še
52 XI  |         še dolga cesta, morda so še težka pota, s kamenjem posuta,
53 XI  |       prostrana, kakor ji Jernej še ni videl enake. S plahim
54 XI  |         da bi nosil težek tovor. Še je slišal od daleč, kako
55 XI  |          pravico mi ponujali, ko še ne vedo za pravdo Jernejevo?
56 XII |      zgodilo, kakor bom povedal; še otrok bi razsodil, kako
57 XII |     polju, ne na senožeti, kamor še ni bil kanil pot od mojega
58 XII |         kruha? To mi povejte! In še mi razložite, kako da ravnam
59 XII |          so njegova ušesa! In se še ozrl nisem za njim in sem
60 XIII|   zgodila krivica, kakor je svet še ni doživel. Brkat človek
61 XIII|         človeka kakor slepe oči; še razpela ni bilo v kotu.
62 XIII|        Kaj naj bi mi dali povrhu še drugi cekin, ko sem enega
63 XIII|          in dokler nisem kradel, še takega kosila nisem imel
64 XIII|         odpro?" ~"Pa se odpro!" ~Še bolj se je smejal potepuh;
65 XIII|         da prideneš kar na lepem še par ubojev in kradežev,
66 XIII|    godilo, Jernej! Morda se nama še pripeti, da srečava pravico,
67 XIII|       rad v tvoji družbi, sosed; še ponoči se bom obrnil v steno,
68 XIII|          njegove pomočnike, nato še nekaj drugih ljudi, zakaj
69 XIII|      rojstva; naposled bi zažgal še to hišo, pa bi rekel: Glejte,
70 XIII|          noč!" ~"Tudi tebe se bo še usmilil Bog, tudi ti boš
71 XIII|         usmilil Bog, tudi ti boš še klečal in jokal!" je rekel
72 XIV |         zablodil, koder ni hodil še nikoli, med ljudi, ki jim
73 XIV | razbrozgani luži! Hvaljen Bog!" ~Še preden se je odpočil, je
74 XV  |    sedite - sto klafter od doma; še sto klafter, pa boste počivali
75 XV  |   Vzemite zadnji srebrnik, ki ga še imate, oče, pa stopite v
76 XV  |         žalosten. ~"Tako mlad je še in tako usmiljeno je njegovo
77 XV  |     prešernosti. Zasmejali so se še glasneje. ~"Zdaj pa še razloži,
78 XV  |        se še glasneje. ~"Zdaj pa še razloži, sosed, kako boš
79 XV  |    povedal in kako boš napravil; še to nam razloži, da bo vožnja
80 XV  |       dremal v kotu: ~"Koliko je še do mesta, sosed, do cesarskega
81 XV  |        nog, da je komaj razločil še dlan pred očmi in da ni
82 XVI |         hudo sem truden in komaj še me nosijo te bolne noge;
83 XVI |        je malo odpočil in preden še se je vdal spancu, ki mu
84 XVI |          in se nisi zmotil; samo še eno klaftro si mi odmeril,
85 XVI |    pravice, k njemu me vodite!" ~Še enkrat ga je pogledal jezični
86 XVI |          ga je groza. ~"Niste me še poslušali do konca, niste
87 XVI |        poslušali do konca, niste še uslišali moje prošnje! Kdo
88 XVI |        je stopil v izbo, kakršne še ni videl. ~Čisto prazna
89 XVI |         bil hudoben. Takih ljudi še ni videl Jernej. ~"Kaj nikoli
90 XVII|            To je tvoja domačija! Še dve uri je do Resja; pot
91 XVII|    stojim pred njim in terjam!" ~Še je bilo krvi v Jernejevem
92 XVII|       zida. ~"Stran, nevernik!" ~Še je čakal Jernej; gledal