Part

 1 I    |            ozrl Jernej po družini, od obraza do obraza; nato je
 2 I    |         košatimi obrvmi. ~"Ni lepo od tebe, gospodar, tudi od
 3 I    |            od tebe, gospodar, tudi od vas ni lepo, družina, ljubi
 4 I    |            nagel človek, je zardel od srda. ~"Ni nam sila tvojih
 5 II   |      dihati. ~Ko je ugledal Jernej od daleč, tam pod klancem,
 6 II   |          črnih nebes, zabobnelo je od daleč. Jernej se je odkril
 7 III  |            in vendar sta se videla od daleč, kakor vidi človek
 8 III  |          Jerneju se je tresel glas od srda in od še nepoznane
 9 III  |          je tresel glas od srda in od še nepoznane bridkosti. ~
10 III  |            na stara pleča in pojdi od hiše? Kako je v tej besedi
11 IV   |             Nikoli ga ne bom podil od hiše; naj se ščeperi v božjem
12 IV   |          mlad!" ~"Kako bi ga podil od hiše? On je gospodar po
13 IV   |           ga nakopičim, gora višja od Ljubljanskega vrha? In da
14 V    |           svoji poti. Tako je bilo od vekomaj in tako bo na vse
15 VI   |       molčali. Jernej se je oziral od obraza do obraza in strah
16 VI   |         pravdo, kakor se je vršila od začetka do konca; ničesar
17 VI   |            ne ženi gospodar hlapca od hiše, kadar ti je doslužil
18 VI   |        visok, je vztrepetal Jernej od srda. ~"Na cesto me je pognal,
19 VII  |          srce odraslih, oskrunjeno od božjih krivic, to bo spoznalo
20 VII  |          bilo moje, kar pregledate od hriba dol do potoka; pa
21 VII  |            v njih, še neoskrunjena od vsega spoznanja in od vse
22 VII  | neoskrunjena od vsega spoznanja in od vse bridkosti. Kakor jaz
23 VII  |            zakaj nekdo ga je sunil od zadaj; otroci so veselo
24 VII  |       njegov obraz je bil ves upal od strahu in bridkosti. ~"Bog
25 VII  |               Pa je prifrčal kamen od druge strani, zadel je Jerneja
26 VII  |          kri. Jernej je vztrepetal od čudne groze, razprostrl
27 VIII |           ga, ker je potrt in slab od bridkosti! Oče naš, kateri
28 VIII |             in srečen se povrni!" ~Od daleč je ugledal Sitarja,
29 VIII |            bil v obraz ves zaripel od jeze. ~"Razbojniki! Razbojniki!
30 VIII |           tukaj? Čemu si prišel?" ~Od čuda je odprl Jernej usta
31 IX   |      trudni popotniki, bolj trudni od krivice nego od strmega
32 IX   |        bolj trudni od krivice nego od strmega pota, če sem kdaj
33 IX   |           katerega izmed vas podil od hiše, naj me ne prekolne
34 IX   |         pridite, vi blagoslovljeni od nesreče in bridkosti; odprt
35 IX   |        študent, ugledal je Jerneja od daleč in se je napotil naravnost
36 IX   |            Meni je razodel krivico od začetka, tebi šele navsezadnje.
37 X    |      njegova obleka je bila vlažna od rose, njegov obraz je bil
38 X    |         kmalu je bil Jernej truden od vročine. Hodil je eno uro,
39 X    |            noge so otrpnile; pa je od daleč, s hriba, zazvonilo
40 X    |             in se je zasmejal tako od srca, da so mu pritekle
41 X    |        glej!" ~Oddahnil si je kmet od smeha, odkašljal se je in
42 XI   |          človek klobuk kar v roki. Od jutra do večera zvoni in
43 XI   |        koraki po stopnicah, obadva od srda zaripljena v obraz.
44 XI   |            po kamnitih stopnicah. ~Od zgoraj je zaklical miren
45 XI   |          težek tovor. Še je slišal od daleč, kako je tolkla na
46 XII  |          kamor še ni bil kanil pot od mojega čela. Tako sem delal
47 XII  |      Jernej, za glavo je bil višji od sodnika in od lenuhov, ki
48 XII  |            bil višji od sodnika in od lenuhov, ki so stali pred
49 XII  |        znam brati, pa bi rad videl od daleč tiste črne besede,
50 XII  |     pšenica, da se je cedila trava od soka; zdaj pa, ko si star
51 XII  |    napolnil shrambe in kašče, hodi od vasi do vasi, od hiše do
52 XII  |       kašče, hodi od vasi do vasi, od hiše do hiše, v nadlogo
53 XII  |           bi je človek ne razločil od krivice, obrnite se stran
54 XII  |      govoril Jernej in je trepetal od globokega srda. ~
55 XIII |        slišali?" ~Jernej je molčal od prevelike osuplosti in je
56 XIII |      Jerneja pa je zabolelo v srcu od tolike krivice; in ko je
57 XIII |       kakor je Jernej star in slab od krivice: ko snope bi vas
58 XIII |            vprašal. ~Potepuh se je od srca zasmejal. ~"Krivico?
59 XIII |            moji hudobni sodniki že od rojstva; naposled bi zažgal
60 XIV  |          razbojnikom, da ga gonijo od duri do duri; premisliti
61 XIV  |            ne odvrne za zmerom oči od svojih hlapcev. ~Vodili
62 XIV  |        gonili, kakor nekoč Gospoda od velikega duhovna do velikega
63 XIV  |       duhovna do velikega duhovna, od sodnika do sodnika; izpraševali
64 XIV  |             pehali so ga in suvali od duri do duri; Jernej pa
65 XIV  |           bilo, da je romal Jernej od praga do praga, od sodnika
66 XIV  |          Jernej od praga do praga, od sodnika do sodnika, od krivice
67 XIV  |             od sodnika do sodnika, od krivice do krivice; kakor
68 XV   |            že sedite - sto klafter od doma; še sto klafter, pa
69 XV   |           zakaj noge so bile kakor od kamna, niso se hotele pogniti
70 XV   |       deveto deželo in ne pravice, od Boga poslane in od cesarja
71 XV   |        pravice, od Boga poslane in od cesarja potrjene!" ~Odhajali
72 XV   |          Boga. - Ti, ki si moj Bog od mladega in ki sem ti zmerom
73 XVI  |          si malo odpočijem pri vas od te dolge poti, zakaj hudo
74 XVI  |    odpoveduje, tudi vidim že slabo od same bridkosti! Potolaži
75 XVI  | pripovedoval svojo žalostno zgodbo od začetka do konca. ~"Tako,
76 XVII |        pogledale v obraz žalostne, od solz vse zardele oči. ~"
77 XVII |         sem! - Po svetu sem romal, od biriča do sodnika, od sodnika
78 XVII |       romal, od biriča do sodnika, od sodnika do cesarja. Pravice
79 XVII |         bil Jernejev pogled, kakor od kamna njegov obraz; vsa
80 XVIII|         bil plamen, segal je silen od zemlje do nebes. Goreče