Part

 1 I    |         Dolg in upognjen je bil, ko je stal za mizo; kakor je
 2 I    |     kmetija, kjer orje gospodar, ko se hlapec v senci ščeperi!"
 3 I    |    ščeperi!" je rekel sosed. ~In ko so rekli, se je Jernej še
 4 II   |          in si ni upala dihati. ~Ko je ugledal Jernej od daleč,
 5 II   |          štirideset in nič manj, ko sem prestopil ta prag. Bajta
 6 II   |    pognojil polje in senožet; in ko je dom stal, ko sta bila
 7 II   |      senožet; in ko je dom stal, ko sta bila rodovitna polje
 8 II   |      začudil Jernej. ~Pod večer, ko se je nebo pooblačilo, so
 9 II   |    omahnil, malo se je opotekel, ko je lezel Sitar na zapeček;
10 III  |       Jernej se je vrnil v hišo, ko je bila južina že na mizi.
11 IV   |        da nimam, kamor bi legel, ko sem nakosil sena, da bi
12 IV   |        In da nimam skorje kruha, ko sem napolnil in nabasal
13 IV   |      spravljal seno in slamo, in ko bo napolnil skedenj in podstrešje
14 V    |         kaj misliš zdaj, Jernej, ko nimaš ne doma ne gospodarja?
15 V    |          razlagati kakor otroku, ko imaš križev že dobrih šest?" ~
16 V    |    storil, da mi pljuješ v lice, ko si me še včeraj krščansko
17 VI   |                              VI ~Ko sta se Jernej in župan tako
18 VI   |    prihajali v krčmo ljudje. ~In ko je bil Jernej ves užaljen,
19 VI   |          bili mladež in otročad, ko sem že oral in žel in kosil.
20 VI   |      stal, moje polje je zorelo, ko niste imeli doma ni v materinem
21 VI   |      zapoved, da mi ukaže: Zdaj, ko si dodelal in ko se je nagnil
22 VI   |           Zdaj, ko si dodelal in ko se je nagnil večer, poveži
23 VII  |                             VII ~Ko je stopil Jernej na cesto,
24 VII  |       jih je videl in srečal. In ko so prišli, radovedni, prešerni
25 VII  |      star sem že in nadložen, in ko sem dozidal, so prišli in
26 VII  |    množil, s plugom in brano; in ko sem dodelal, so prišli in
27 VII  |       kozolcev preobračati!" ~In ko je stal globoko upognjen
28 VII  |        Kako bi spoznali krivico, ko je še niste občutili? Bog
29 VIII |   prazniško obleko, nato perilo; ko pa je začel zgibati plahto
30 VIII |        in sitno je bilo Jerneju, ko je stopil v prostrano vežo;
31 VIII |       katere duri bi potrkal. In ko je stal in gledal, so se
32 IX   |              IX ~Večerilo se je, ko je pomislil Jernej, kje
33 IX   |         samega Sina človekovega, ko ni imel, kamor bi glavo
34 IX   |    usmiljen; vam vsem pride ura, ko boste gledali njegovo glorijo;
35 IX   |           kako bi imenoval Boga, ko ne misliš nanj?" ~Pomolčal
36 X    | Štirideset let sem delal tam. In ko sem dodelal, je prišel in
37 X    |     obema rokama okoli vratu. In ko je ugledala Jerneja, je
38 XI   |         tam pogovarjal z Bogom. ~Ko je Jernej odmolil, je bilo
39 XI   |     Jernej. "Zakaj smejal se je, ko mu je bilo do joka!" ~In
40 XI   |        ali na desno ali na levo, ko je hiša pravice tako velika.
41 XI   |   tistega, ki je klatil jabolka, ko so dozorela? - Zakaj rekel
42 XI   |      prijatelj, kje naj potrkam, ko je toliko duri." ~Ni več
43 XI   |        in užaljen. ~"Povejte mi, ko vas je toliko in ko ste
44 XI   |          mi, ko vas je toliko in ko ste učeni!" ~Suh bradač,
45 XI   |    klicali, pravico mi ponujali, ko še ne vedo za pravdo Jernejevo?
46 XII  |          se je in je bil osupel, ko je ugledal dolgega Jerneja
47 XII  |       naj pogine v jarku Jernej, ko si je postavil lepo hišo
48 XII  |          trava od soka; zdaj pa, ko si star in nadložen, ko
49 XII  |          ko si star in nadložen, ko ni več krvi, da bi z njo
50 XII  |      očem? Ampak ukanili ste se, ko ste tako storili, niste
51 XIII |       srcu od tolike krivice; in ko je šel z njimi preko dvorišča,
52 XIII |         star in slab od krivice: ko snope bi vas pometal po
53 XIII |      dali povrhu še drugi cekin, ko sem enega zasačil? Saj je
54 XIV  |        zaklical potepuh za njim, ko so se zapirale duri. Jernej
55 XIV  |        trdna. Tudi se ni upiral, ko so ravnali z njim kakor
56 XIV  |          rotil in ne pritoževal, ko so rekli, da je bolan na
57 XIV  |       težo krivice in bridkosti. Ko je stal Jernej poslednjikrat
58 XIV  |      Ubog in slab je bil Jernej, ko je slišal te besede. ~"Tako
59 XIV  |          dve pedi bolj upognjen, ko je šel preko dvorišča, in
60 XV   |        pokrajin. Pa so mu nekoč, ko je legel mrak na polje,
61 XV   |          Hudo je bilo popotniku, ko je slišal Jerneja. ~"Dolga
62 XV   |        tudi pri cesarju je ni!" ~Ko se je Jernej vzdignil s
63 XV   |         pol sveta. ~Noč je bila, ko je stopil v krčmo pred vasjo.
64 XV   |     škornje z razbolelih nog, in ko je sedel tam sivolas, sključen,
65 XV   |        tam sivolas, sključen, in ko so se mu tresli nerodni
66 XV   |         Jernejeve. Tako je bilo: Ko se je zjutraj vzdramil,
67 XV   |       razloži svojo zgodbo!" ~In ko je pripovedoval zgodbo svoje
68 XV   |     govorili čisto tuj jezik; in ko je pogledal skozi okno in
69 XVI  |          so mi skrivali pravico, ko sem žejen koprnel za njo!
70 XVII |                            XVII ~Ko se je dramilo četrto jutro,
71 XVII |     vprašal Jernej in je prosil, ko so ga pahnili v železni
72 XVII |          potepuhi so se smejali, ko je zažvižgalo zunaj in so
73 XVII |        nobeden mu ni odgovoril. ~Ko je stopil poslednjikrat
74 XVII |       župan pa se je prestrašil, ko je ugledal Jerneja. ~"Nikoli
75 XVII |         dolgo v noč je molil; in ko je zasvetilo jutro, je vstal
76 XVIII|          ki sem jo pozabil doma, ko sem šel na pot. Kaj ne gori
77 XVIII|       prasnile iskre iz plamena; ko so stopili Jernejevi pogrebci