Part

 1 I    |    Starega Sitarja so pokopali; Bog mu daj nebesa, blag človek
 2 I    |     kaplje vina na pogrebščini! Bog vam blagoslovi obilno, kar
 3 I    |     Jernej! Če ti vino ne diši, Bog s teboj!" ~"Ošaben si, Jernej,
 4 I    |          Zatorej vam blagoslovi Bog jed in pijačo, meni pa mirno
 5 II   |     odkril in se je pokrižal. ~"Bog nas varuj vsega hudega!
 6 III  |         ti žlico, ker si lačen, Bog ti blagoslovi, ne bomo ti
 7 III  |         Ne stoj tam kakor lipov bog! Gani se!" ~Jernej se je
 8 III  |        nasmehnil se je. ~Sitar, Bog je naredil postave, ti jih
 9 III  |  podpisano in zapečateno; zakaj Bog ne laže in tudi postave
10 IV   |      Jernej in ga je ustavil. ~"Bog daj, Gostačev!" ~"Bog daj,
11 IV   |           Bog daj, Gostačev!" ~"Bog daj, Jernej!" ~"Ti, ki si
12 IV   |         ker stoji tako moško... Bog varuj, nič hudega o njem:
13 IV   |         je, tudi pravica morda, Bog bo že vedel. Ampak to je
14 IV   | štirideset let je Jernej zidal, Bog je blagoslovil Jernejevo
15 IV   |           je vzkliknil Jernej. "Bog ni naredil krivice!" ~Morda
16 VI   |       nad vami; nad vsemi pa je Bog!" ~Kmetje so gledali mrko,
17 VI   |      krivični sodniki, kakor je Bog odpustil onim, ki so ga
18 VII  |        v pest in je pobegnil. ~"Bog s teboj, malič bosopeti,
19 VII  |          mlad si in nespameten. Bog bo zatisnil oči!" je rekel
20 VII  |        poznajo vaša mlada srca, Bog jih blagoslovi; ker sama
21 VII  |       jo odložil. Ne dodeli vam Bog, ljubi moji, da bi kdaj
22 VII  |   ljudje storili! Ne dodeli vam Bog, da bi spoznali pravico,
23 VII  |       od strahu in bridkosti. ~"Bog je zatisnil oči, otroci,
24 VII  |        ko je še niste občutili? Bog z vami in usmiljenje njegovo!" ~"
25 VII  |      ozrl in se hudo začudil. ~"Bog vas varuj, otroci! Kaj počenjate,
26 VIII |     kateri si v nebesih..." ~In Bog ga je potolažil in bridkost
27 VIII |     sveženj rumenih papirjev. ~"Bog daj dober dan!" je rekel
28 VIII |        sodniki; in nad vsemi je Bog!" ~Vzel je culo in škornje
29 VIII |       kaj je rekel tisti kmet - Bog ga je razsvetlil! Ne kraj
30 IX   |      pogovarjale blodne duše. ~"Bog vam dodeli počitka in tolažbe!"
31 IX   | romarski palici?" je vprašal. ~"Bog je vedel, zakaj mi je naložil
32 IX   |         ljudje krivični, tam je Bog pravičen! Dali so nama palico,
33 IX   |        so nama nezaželeno pot - Bog pa nama je odprl dom tako
34 IX   |          Več usmiljenja je imel Bog z menoj nego s teboj, Jernej!
35 IX   |   sodijo po pravici in postavi. Bog je poslal pravico na svet
36 IX   |    pljuvali na njegovo zapoved! Bog je usmiljen, ne bo do zadnjega
37 X    |   občutil, pa ne pozna pravice. Bog mu bo sodil po svojih postavah
38 X    |       Pa ne tožit?" ~"Tožit!" ~"Bog daj sreče! Koga tožit?" ~"
39 XI   |         se bodo že odprle duri! Bog ni skril pravice, kakor
40 XII  |       poiskal pravice, ki jo je Bog poslal in ki jo hranijo
41 XII  |         delal štirideset let in Bog je obilno blagoslovil to
42 XII  |         iskat pravice, ki jo je Bog poslal na svet in ki je
43 XII  |        po božji pravici! Kaj je Bog ukazal, da se zavali negodnik
44 XII  |    trdih štirideset let? Kaj je Bog zapovedal, da naj pogine
45 XII  |         ste sodnik, kakor ga je Bog postavil!" Žalosten je poslušal
46 XIII |        star ali če je bil mlad, Bog vedi. Lasje so bili redki
47 XIII |         je pozdravil Jerneja. ~"Bog daj, sosed! Kaj si ukradel?" ~
48 XIII |      hribi zakopano, kjer me je Bog v svoji norčavosti poklical
49 XIII |          Zakaj sem tam doma, to Bog razsodi; prav tako lahko
50 XIII |     drugače pa živita, kakor je Bog ukazal. Danes me ukani ona,
51 XIII |   praviš, da ni kruha na svetu. Bog je ustanovil postavo; božja
52 XIII |      hišo, pa bi rekel: Glejte, Bog je poslal pravico na svet,
53 XIII |          kakor je v tebi. Ampak Bog me ni ustvaril za aposteljna,
54 XIII |      Tudi tebe se bo še usmilil Bog, tudi ti boš še klečal in
55 XIV  |  pravica ni tvoja pravica, njih Bog ni tvoj Bog. ~"Potrebno
56 XIV  |       pravica, njih Bog ni tvoj Bog. ~"Potrebno je, Boj je ukazal,
57 XIV  |         nekoč ceste konec in da Bog ne odvrne za zmerom oči
58 XIV  |         otrok v svoji pameti. ~"Bog jih bo razsvetlil in jim
59 XIV  |       spoznali svoj greh. Kakor Bog ni skril pravice, tako tudi
60 XIV  |         se rogali meni, starcu; Bog vam odpusti!" je rekel in
61 XIV  |       Ravno cesto mi je pokazal Bog, pa sem lazil po stezah
62 XIV  |       razbrozgani luži! Hvaljen Bog!" ~Še preden se je odpočil,
63 XV   |       zidove? Napotim se, zakaj Bog mi je dal zaupanje, da ne
64 XV   |         pokrižal. ~"Blagoslovi, Bog, to poslednjo pot; v tvoje
65 XV   |     pijani dekli? Kateri je vaš Bog, da brijete norca iz njegovih
66 XV   |   drugega Boga. - Ti, ki si moj Bog od mladega in ki sem ti
67 XVI  |      tako se mu je zdelo, da je Bog čudno daleč, da ne slišijo
68 XVI  |        tudi nikoli več ne bomo. Bog vas blagoslovi, meni pa
69 XVI  |       nato pa pojdem dalje, ker Bog noče, da ne pridem do konca
70 XVI  |         svojem srcu: ~"Nehaj, o Bog, star sem in truden, polne
71 XVII |        Resja te spremim, tam pa Bog s teboj!" ~Jernej ni več
72 XVII |  iztegni svojo roko, vsemogočni Bog, pravični sodnik!" ~Tako
73 XVII |     ampak odpusti jim, kakor je Bog odpustil tistim, ki so ga
74 XVII |         z vašim jezikom! Ali je Bog na moji strani, ali je na
75 XVII |         tudi krivici se ukloni; Bog bo sodil!" ~"Neskončno je
76 XVII |     pravica, ali je ni - ali je Bog, ali ni Boga!" ~Ob takih
77 XVIII|        je zgodilo na Betajnovi, Bog se usmili Jerneja in njegovih