Part

 1 I   |       napotili v krčmo. Sedli so za dolgo mizo pri Stržinarju,
 2 I   |      upognjen je bil, ko je stal za mizo; kakor je bil upognjen,
 3 I   |        lica zgrbljana, zagorela, za silo obrita, oči žive in
 4 II  |       prezgodnja nevihta, tam že za zeleno goro; vse je molčalo
 5 II  |         pri srcu. Tam ni bilo ne za pest prsti, na kateri bi
 6 II  |     gledal je v tla in je prijel za kljuko, da bi šel. ~"Jernej!"
 7 II  |      stal pred durmi in je držal za kljuko. ~"Da ti povem, Jernej!"
 8 III |     polje. Dolgo je gledal Sitar za njim, nato se je oblekel
 9 III |          in se mu kdo tiho bliža za hrbtom... ~Jernej se je
10 III |        in pravica. Vi pa primite za žlice, ne bodi vas sram
11 IV  |       dremal; Jernej se bo skril za hlev in bo poginil na gnili
12 IV  |          skleni roke in ga prosi za ponižen kot tiste hiše,
13 IV  |           ki si jo sam postavil, za skorjo tistega kruha, ki
14 V   |        jezik kazali in te vlekli za suknjo! Z odraslimi ljudmi
15 VI  |       leta odpovedal! Gre mu kot za pečjo in žlica pri skledi!
16 VI  |         oslepelega konja? Ne gre za miloščino in za vbogajme,
17 VI  |           Ne gre za miloščino in za vbogajme, za pravico gre!
18 VI  |        miloščino in za vbogajme, za pravico gre! Če je človeška
19 VI  |        pojdi, kamor ti je pot! - za to gre!" ~Kmetje so se spogledali
20 VI  |          duri, tiho jih je zaprl za seboj. ~
21 VII |     smejali in da te bodo vlekli za suknjo! Iz neprijazne besede
22 VII |       samo tistih par njivic tam za hišo; jaz pa sem širil svet
23 VII |         krajcarja, umaknil se je za korak in je zaklical s prav
24 VII |       oziral, če ne stopi Jernej za njim. ~"Pojdi, mlad si in
25 VII |    otroci; pred njim so plesali, za njim so se zaletavali vanj. ~
26 VIII|          Martin iz turške vojske za spomin. Na plahto je položil
27 VIII|        roke mu stisni v pozdrav, za roko ga pelji v hišo, kakor
28 VIII|      pogledal Jernej v izbo. Tam za leseno pregrajo, za veliko,
29 VIII|          Tam za leseno pregrajo, za veliko, s papirji obloženo
30 VIII|          in nejevoljnim obrazom. Za drugo mizo je pisal mlad
31 VIII|         recimo, sodnik, da si je za šalo izmislil, le iz porednosti
32 VIII|         na nogo, popraskal se je za ušesom in ni vedel, kaj
33 VIII|         soli? Prišel sem vprašat za pravico, vi pa: Čemu si
34 VIII|      sodnik, "primi tega človeka za roko in mu pokaži, kje da
35 VIII|       suhljati služabnik Jerneja za roko, tako krepko ga je
36 IX  |          se sosed umikal sosedu, za vse je dovolj prostora!
37 IX  |         da je pravica ustvarjena za tiste, ki so jo ustvarili.
38 X   | utolaženo. ~"Kaj bi trosil denar za voz?" je pomislil. "Dokler
39 X   |          Na, Jernej, prostora je za dva in kobila je spočita -
40 X   |        Jernej je gledal žalosten za njim. ~"Kakor otrok je:
41 X   |      maral poslušati in je sedel za drugo mizo. ~"Kaj smo razbojniki?"
42 XI  |          razločil? Ne pravdam se za mejo, ne za pot, nikogar
43 XI  |        Ne pravdam se za mejo, ne za pot, nikogar ne maram ukaniti -
44 XI  |          ponujali, ko še ne vedo za pravdo Jernejevo? Razložil
45 XI  |          ki so poslušali, so šli za njima. ~
46 XII |        na stežaj. V izbi je stal za široko mizo mlad človek,
47 XII |         je zravnal dolgi Jernej, za glavo je bil višji od sodnika
48 XII |          zemljo je zakopano, pač za klaftro globoko - kako naj
49 XII |       ušesa! In se še ozrl nisem za njim in sem šel. Zdaj pa
50 XIII|    stopil k Jerneju in ga prijel za roko. ~"Kaj se me dotikaš?"
51 XIII|         duri in so jih zaklenili za Jernejem. Izba je bila pusta;
52 XIII|      Pravično je, da se pokorimo za grehe; veseli bodimo pravice,
53 XIII|    slišal in boš obilno poplačan za vse trpljenje!" ~Potepuh
54 XIII|         Ampak Bog me ni ustvaril za aposteljna, zato sem rajši
55 XIV |      udari!" je zaklical potepuh za njim, ko so se zapirale
56 XIV |        konec in da Bog ne odvrne za zmerom oči od svojih hlapcev. ~
57 XIV |        zaupanju, vi pa ste stali za durmi in ste se smejali
58 XIV |    njenimi aposteljni, pa je bil za dve pedi bolj upognjen,
59 XV  |      Dolga je bila pot, predolga za Jerneja, ki je bil star
60 XV  |         šel, Jernej pa je gledal za njim ves žalosten. ~"Tako
61 XVI |          z rameni je skomizgnil; za njima pa je šlo mnogo ljudi,
62 XVI |    pravico, ko sem žejen koprnel za njo! Jaz pa sem vedel, da
63 XVI |      storil in so se zaprle duri za njim, so prišli drugi in
64 XVII|       sodniki so me zasmehovali, za cesarja so me ogoljufali!
65 XVII|          se čudili in so gledali za njim. ~Jernej pa se nikamor
66 XVII|          k Jerneju, prijel ga je za roko, zakaj usmiljen je
67 XVII|      zgrozil župnik in je stopil za korak nazaj, zakaj strah