Part

 1 I   |          Ne iz ust ne iz oči ni bilo odgovora. ~"No, kaj? Ali
 2 II  |  storilo težko pri srcu. Tam ni bilo ne za pest prsti, na kateri
 3 II  |     soka. In komaj užaljeno, je bilo srce Jerneju takoj vse obteženo
 4 II  |        čemerna in ubožna, da je bilo gospodarja sram in hlapca.
 5 III |         po družini. Ne žlice ni bilo zanj ne stola. ~"Zakaj me
 6 III |      pravica? Bolj krščansko bi bilo in nič bi si ne bil omazal
 7 III |       bi jaz govoril in Bogu bi bilo dopadljivo in ljudem!" ~
 8 III |         iz hudih sanj; pa mu ni bilo nič bridko, nasmehnil se
 9 IV  |       sem prišel! Preveč nas je bilo, pa sem se napotil: dolgo
10 IV  |       Jernej, pri srcu pa mu je bilo hudo in težko. In sta šla
11 V   |      Tako je rekel in nič ga ni bilo sram! - Kje je zdaj pravica
12 V   |      gre po svoji poti. Tako je bilo od vekomaj in tako bo na
13 VI  |        do obraza in strah ga je bilo. "Zakaj molčite in me gledate
14 VI  | izpregovoril župan. ~"Kaj bi se bilo zgodilo! Odpovedal mu je
15 VII |    polje sem imel: vse tisto je bilo moje, kar pregledate od
16 VII |         mi vzeli. Os začetka je bilo samo tistih par njivic tam
17 VII |  rogovilil in sem plesal, da je bilo veselje; dekleta so me gledala
18 VII |       pobiral klobuk. ~"Tega ni bilo treba, otroci! Star sem
19 VIII|    obleka, v košu pod klopjo je bilo spravljeno perilo. Postelja
20 VIII|         je izginila in mirno je bilo njegovo srce. ~Tako je Jernej
21 VIII|        orla. ~Čudno in sitno je bilo Jerneju, ko je stopil v
22 VIII|     prostrano vežo; strah ga je bilo tistega kraja, ki je bil
23 IX  |         je bil truden in ker je bilo njegovo srce bridkosti polno.
24 IX  |    študent, če bi zdajle kar ne bilo več tega neba in nič več
25 IX  |         bila dolina, nebo pa je bilo zmerom svetlejše; rdilo
26 X   |         premoženje in veliko je bilo: skoraj vsako leto je prihranil
27 X   |   odkril in pokrižal. Zgodaj je bilo, ni se še prikazalo sonce;
28 X   |  vzdigala iz doline. Jerneju je bilo mraz; njegova obleka je
29 X   |   korakom, tudi njegovo srce je bilo veselo in utolaženo. ~"Kaj
30 X   |       polje, krčme pa nikjer ni bilo. Zato je Jernej vzel culo
31 X   |    cesti. ~Samo dvoje gostov je bilo v krčmi: mlad kmet, ki je
32 X   |         je rekel." ~"Kako pa je bilo? Kako pa? Kako pa sta prišla
33 XI  |    molil. Vse tiho in mračno je bilo v cerkvi, lahko se je človek
34 XI  |        Ko je Jernej odmolil, je bilo veliko in trdno njegovo
35 XI  |       so pravice, veliko jih je bilo, pa so obležali na poti;
36 XI  |    Zakaj smejal se je, ko mu je bilo do joka!" ~In je hodil po
37 XIII|       je govoril Jernej, ker je bilo v njegovem srcu zaupanje
38 XIII|        slepe oči; še razpela ni bilo v kotu. Okno je bilo omreženo. ~
39 XIII|         ni bilo v kotu. Okno je bilo omreženo. ~Na eni postelji
40 XIII|        in so me zaprli. Tako je bilo vse v redu in kakor se spodobi.
41 XIII|       kaj, tudi kosilo bi lahko bilo boljše; ampak dokler se
42 XIII|       mu je tresel, glasu pa ni bilo. ~"Zdaj ti verjamem, da
43 XIV |         Kristusovi. ~Jerneja ni bilo strah, ampak nemirno in
44 XIV |         in hudih misli polno je bilo njegovo srce; zakaj tako
45 XIV |       ne grozil, zakaj čisto je bilo njegovo srce in njegova
46 XIV |  spoznanja!" ~Zaupanja polno je bilo njegovo srce; telo pa je
47 XIV |        njegovo srce; telo pa je bilo staro in slabo in se je
48 XIV |     nerodna. Zakaj devet dni je bilo, da je romal Jernej od praga
49 XIV |      menoj?" ~"Sram bi te lahko bilo, da se na stara leta potepaš
50 XIV | prihajali naproti in nikogar ni bilo, da bi ga Jernej vprašal
51 XIV |    potožil. Vse veliko mesto je bilo polno krivičnih sodnikov;
52 XV  |         da v čistem studencu ne bilo čiste vode, da bi v jasnem
53 XV  |         da bi v jasnem soncu ne bilo jasne luči, da v pravici,
54 XV  |    ustanovljena in potrjena, ne bilo pravice. ~Dolga je bila
55 XV  |   omagam pred koncem!" ~Hudo je bilo popotniku, ko je slišal
56 XV  |        sanje Jernejeve. Tako je bilo: Ko se je zjutraj vzdramil,
57 XV  |   stopil v železni voz. Črno je bilo v vozu in neprijetno, kakor
58 XV  |  pravice žejnega!" ~Strah ga je bilo samega in je sklenil roke
59 XV  |      ropotanja koles. In vse je bilo kakor hude sanje. ~
60 XVI |      kraj ceste, kakor da bi se bilo srečalo in zagozdilo dvoje
61 XVI |    nenadoma na obraz. ~Ceste ni bilo nikoli konca, nikoli procesije.
62 XVI |         tudi ozrl ni. ~Strah je bilo Jerneja in prosil je v svojem
63 XVI |     plahtami pogrnjene; mize ni bilo. Komaj se je Jernej ozrl
64 XVI | zapahnile duri. ~Troje ljudi je bilo v izbi, troje umazanih,
65 XVI |         upanja, njegovo srce je bilo žalostno, da ni moglo do
66 XVII|        nazaj, zakaj strah ga je bilo. "Če stopiš pred Boga, ne
67 XVII|         njim in terjam!" ~Še je bilo krvi v Jernejevem obrazu: