Part

 1 I    |        sloneča pa se bleščala tja do Ljubljane. ~* ~Starega Sitarja
 2 I    |      Jernej po družini, od obraza do obraza; nato je prijel kozarec
 3 II   |          starim kostem! Še prideš do počitka!" se je smehljal
 4 V    |    spravil v shrambe, da so polne do stropa, ti pa pojdi zdaj
 5 VI   |         tisto polje je moje, doli do potoka, gori do hriba; in
 6 VI   |        moje, doli do potoka, gori do hriba; in moje so tiste
 7 VI   |     Jernej se je oziral od obraza do obraza in strah ga je bilo. "
 8 VI   |           se je vršila od začetka do konca; ničesar primaknil,
 9 VI   |     namesto da bi se mu odkrivali do tal!" ~Tako je rekel Jernej. ~
10 VII  |           pregledate od hriba dol do potoka; pa so mi vzeli.
11 VII  |          vse bridkosti. Kakor jaz do te pozne jeseni nisem poznal
12 VIII |      služabnika globoko dol, dolg do stropa, kakor je bil. "Nikogar
13 IX   |        šibijo kolena, kloni glava do pasu. Kadar pa odložim nekoč,
14 IX   |            Bog je usmiljen, ne bo do zadnjega izkušal hlapca
15 X    |          med senožetmi in njivami do ceste. Spočit je bil in
16 X    |       Proti Ljubljani!" ~"Prisedi do Goščevja!" ~Jernej je prisedel. ~"
17 X    |            Pri Sitarjevih sem bil do včerajšnjega dne." ~"Pa
18 XI   |       klobuk kar v roki. Od jutra do večera zvoni in potrkava.
19 XI   |       smejal se je, ko mu je bilo do joka!" ~In je hodil po ulicah,
20 XI   |   Pravičnega sodnika iščem, ni mi do imena in obraza. Tako je
21 XII  |                    XII ~Prišli so do duri, ki so bile odprte
22 XII  |    shrambe in kašče, hodi od vasi do vasi, od hiše do hiše, v
23 XII  |          od vasi do vasi, od hiše do hiše, v nadlogo ljudem in
24 XIII |        jaz pa pojdem in bom nosil do konca!" ~Take besede je
25 XIII |        žalostnim pogledom, šel je do druge postelje, položil
26 XIII |           ni kakor dežnica, ki jo do večera popije suha prst;
27 XIV  | razbojnikom, da ga gonijo od duri do duri; premisliti ni mogel,
28 XIV  |           strma in kamnita je pot do pravice!" je rekel Jernej
29 XIV  |       Gospoda od velikega duhovna do velikega duhovna, od sodnika
30 XIV  |      velikega duhovna, od sodnika do sodnika; izpraševali so
31 XIV  |           so ga in suvali od duri do duri; Jernej pa ni kričal
32 XIV  |          je romal Jernej od praga do praga, od sodnika do sodnika,
33 XIV  |        praga do praga, od sodnika do sodnika, od krivice do krivice;
34 XIV  |    sodnika do sodnika, od krivice do krivice; kakor so ga gonili
35 XIV  |       zadel culo in se je napotil do cesarja. ~
36 XV   |       veselo. ~"Kam, oče, kam?" ~"Do cesarja!" ~"Oj, oče, dolga
37 XV   |             Oj, oče, dolga je pot do cesarskega mesta in stare
38 XV   |     opravili, oče; težko je priti do cesarja!" ~"Zakaj težko?"
39 XV   |          in ubogim!" ~"Ne pridete do njega, oče!" ~"Kaj je v
40 XV   |         obzidan, ograjen z ograjo do neba?" ~"Čuvarji stoje tam,
41 XV   |       stoje tam, nikogar ne puste do njega!" ~"Kako? Cesarjevi
42 XV   |         cesarski Dunaj, naravnost do cesarja!" je razložil Jernej. "
43 XV   |          koleselj, da se popeljem do železnega voza. Zakaj star
44 XV   |            res bi morda ne dospel do cesarskega mesta, ne dospel
45 XV   |       rami. ~"Počemu na Dunaj?" ~"Do cesarja." ~Tedaj niso več
46 XV   |     dremal v kotu: ~"Koliko je še do mesta, sosed, do cesarskega
47 XV   |     Koliko je še do mesta, sosed, do cesarskega mesta?" ~Človek
48 XVI  |             XVI ~Neskončno mesto, do nebes bučeče, v vseh nerazumljivih
49 XVI  |          Jernej in njegov vodnik, do velike hiše, stopila sta
50 XVI  |        ker Bog noče, da ne pridem do konca po tem velikem trpljenju!" ~
51 XVI  |     spoznanje!" ~Pripeljali so ga do druge hiše, vodili so ga
52 XVI  |        žalostno zgodbo od začetka do konca. ~"Tako, glejte, so
53 XVI  |           težko pot, na dolgo pot do cesarja. Pri njem je začetek
54 XVI  |             Niste me še poslušali do konca, niste še uslišali
55 XVI  |      Jernej je vztrepetal, šel je do klopi, ki je bila v zadnjem
56 XVI  |         bile bolne, da niso mogle do upanja, njegovo srce je
57 XVI  |        bilo žalostno, da ni moglo do molitve. ~In Jernej se je
58 XVII |           domačija! Še dve uri je do Resja; pot je dolga in pusta,
59 XVII |         in nič sitnosti ne delaj! Do Resja te spremim, tam pa
60 XVII |    zasvetila bela vas. Prišla sta do županove hiše, župan pa
61 XVII |            Razcapan je in prašen, do pasu je upognjen, siv starec -
62 XVII |        svetu sem romal, od biriča do sodnika, od sodnika do cesarja.
63 XVII |     biriča do sodnika, od sodnika do cesarja. Pravice ni pod
64 XVII |           roko in je stopil nazaj do zida. ~"Stran, nevernik!" ~
65 XVIII|          segal je silen od zemlje do nebes. Goreče treske so