Part

2002 VIII |           je storilo hudo pri srcu. Zgrabilo ga je v prsih, vzdignilo
2003 I    |           stropu; stal je tam, lica zgrbljana, zagorela, za silo obrita,
2004 III  |             Jerneju; celo v njegova zgrbljena lica je šinila kri. ~"To
2005 XVII |        tvoje besede, Jernej!" se je zgrozil župnik in je stopil za korak
2006 XVI  |          bal se je Jernej, da se ne zgrudi nenadoma na obraz. ~Ceste
2007 XVIII|             opotekel se je in se je zgrudil na tla. ~"Bijte!"  Z gorečimi
2008 XIII |          kakor v zamorca na semnju, zibal se je v životu in se je
2009 XVI  |            mogel. Naslonil se je ob zid, klonil je z glavo in koleni.
2010 XVII |          roko in je stopil nazaj do zida. ~"Stran, nevernik!" ~Še
2011 IX   |               Velik je ta dom, brez zidov in brez mejnikov; ni treba,
2012 XV   |    zaklenjene duri, skozi ograjo in zidove? Napotim se, zakaj Bog mi
2013 XVI  |            so bile gole in sive. Ob zidu so stale nizke široke klopi,
2014 V    |             Odpri ušesa in nikar ne zijaj: spodil te je iz službe,
2015 I    |             ali jaz? Prvo besedo si zinil, prvi nisi!" ~Jernej se
2016 XV   |              Tako je bilo: Ko se je zjutraj vzdramil, je krčmar napregel
2017 XV   |            izkopljete v kresni noči zlat zaklad nego pravico ob belem
2018 XVI  |            so nanj; droben gospod z zlatimi naočniki se je ustavil pred
2019 II   |            Tam si je slekel suknjo, zlezel je na zapeček ter si je
2020 III  |           očenaš; usmiljen je, brez zlobe - zakaj njegova je pravica
2021 VIII |             brez zlega!" Začuden in zlovoljen je gledal krivenčasti služabnik. ~"
2022 IX   |         Betajnova, na oni strani ob zložni rebri sloneča, je dremala.
2023 XV   |           na cesto in nobeden se ne zmeni zanj in nobeden ga ne pogleda,
2024 VI   |            je rekel: ~"Ali se ti je zmešalo, Jernej?" ~Jernej ni razumel,
2025 XII  |           in bom kopal, dokler bodo zmogle te moje stare roke! - Že
2026 XVI  |         oteklin so že moje noge, ne zmorejo več te poti! Sam si odmeril
2027 IX   |        navsezadnje. Jaz sem živel v zmoti komaj pol ure, ti celih
2028 XVI  |             z mojo močjo in se nisi zmotil; samo še eno klaftro si
2029 XI   |           pisali mojo pravdo: brati znajo sodniki, ampak tudi ušesa
2030 XIII |   pogovarjala potepuh in Jernej; in znočilo se je, obadva sta utihnila;
2031 XII  |           je rekel; je razsodil sam zoper pravico in postavo, da je
2032 XVIII|            so padale v kolobarju na zoreče polje, kakor da bi jih metala
2033 XVII |           lep je bil kraj, njive so zorele, visoka je bila trava na
2034 I    |            žalostjo. Nobene laži ni zraven, nič lepih besed in nobene
2035 VI   |           kakor drevo iz gorčičnega zrna? Kdo, če ne Jernej? - Zdaj
2036 II   |              Bridkost pa je podobna zrnu, ki rodi tisočeren sad.
2037 VII  |        kodrih, po objokanih licih. ~Zvedril se je Jerneju obraz, oči
2038 IX   |            tega neba in nič več teh zvezd, ki gledajo na naju, in
2039 IX   |             se je na vzhodu, tam so zvezde ugašale, velik in rdeč je
2040 III  |     oglušela stara ušesa, kaj ti je zvodenela stara pamet? Ali pa se po
2041 I    |         nebesa, blag človek je bil. Zvon je odzvonil, župnik se je
2042 XI   |            roki. Od jutra do večera zvoni in potrkava. Kakor po semnju
2043 VIII |         recimo, sodnik, da si je za šalo izmislil, le iz porednosti
2044 X    |           lahko smejem, pa ga lahko ščipljem!" ~Vščipnil ga je v laket,
2045 IV   |        Dedič in gospodar po očetu - šega je, tudi pravica morda,
2046 V    |            ko imaš križev že dobrih šest?" ~Jernej je gledal v tla
2047 IX   |           komaj sem jo zadel, že se šibijo kolena, kloni glava do pasu.
2048 XIV  |           tresle in kolena so se mu šibila; cule prej ni čutil, nenadoma
2049 XVI  |          kakor pijan; noge so se mu šibile in so se mu opletale; život
2050 X    |             ali po nekrivem? Dal bi Šimnu in dal bi Jakcu vsakemu
2051 III  |           njegova zgrbljena lica je šinila kri. ~"To se pravi: moje
2052 X    |             in godčev. ~Cesta se je širila, v daljavi je ugledal Jernej
2053 XVI  |              Ob zidu so stale nizke široke klopi, z umazanami plahtami
2054 XVI  |       pobegnil? ~Jernej je taval po široki cesti: gradovi na obeh straneh,
2055 XVII |             ga vozili vse križem po širokih cestah, skozi šum in vihar
2056 XIII |          tam, dvoje nizkih postelj, širokim klopem podobnih; stene so
2057 VII  |             in zorelo nekoč! Nič ne škodi, če ste veseli in razposajeni;
2058 II   |              A?" ~Sitar je udaril s škornjem ob klop. ~"Kaj si oglušel,
2059 I    |             spočitim jajce, trudnim škorpijona! Ne sodi hlapcu, da bi razdiral,
2060 II   |           truden; vse hude misli so šle iz srca. ~
2061 XVI  |          skomizgnil; za njima pa je šlo mnogo ljudi, gledali so
2062 XIII |         Komedijantje bodo razdejali šotore, Talijan pojde z opico v
2063 VIII |          prišel kupavat soli, gluhi štacunarji, tobaka mi dajte!" ~Vrnil
2064 VIII |           Kako, sodnik? Če stopim k štacunarju, da bi kupil tobaka - kaj
2065 III  |           ti blagoslovi, ne bomo ti šteli grižljajev! Ampak če se
2066 V    |              kako bom spravil vanjo štiridesetero let? To mi razloži, pa pojdem!" ~
2067 IV   |             namreč! Prišel sem pred štiridesetimi leti - odkod? Iz Resja,
2068 X    |        kakor umit. ~"Nisem še vajen študentovega doma!" je pomislil. "Ne
2069 IV   |           krivice!" ~Morda je seglo študentu sočutje v srce, zakaj ni
2070 XVII |            po širokih cestah, skozi šum in vihar strašnega Babilona. ~"
2071 IX   |         mračilo se je; v smrekah je šumelo, tam so se pogovarjale blodne
2072 XVIII|            na skednju, na hlevu, na šupi, na obeh kozolcih; velik
2073 XVI  |          dolgimi koraki, tako kakor švigne senca v kolobarju, in pustno
2074 XVIII|            strehi, rdeč in tenak je švignil visoko proti nebu. Nato
2075 XII  |            Recite mu tako, pa mu bo žal in bo spoznal svoj greh
2076 IX   |              ki mu nikoli ni storil žalega!" ~"Trdna je tvoja vera,
2077 XV   |           zasmehujejo pravico in jo žalijo v obraz? Ali pa so trpeli
2078 XIII |           njih: povejte mi, čemu me žalite? Tudi razbojnik ima svojo
2079 I    |     krivicami in z vso svojo veliko žalostjo. Nobene laži ni zraven,
2080 XVII |             gledal in ni odgovoril; žalostna misel je šla iz oči v oči. ~
2081 XIII |            ga je premeril z dolgim, žalostnim pogledom, šel je do druge
2082 XIII |             z nama, na semenj in na žegnanje. Komedijantje bodo razdejali
2083 XIII |            semnjih te bom vodil, po žegnanjih bova hodila, pred cerkvijo
2084 XV   |            popotnika, tvoje pravice žejnega!" ~Strah ga je bilo samega
2085 XVI  |          Boga? Kaj nikoli niso bili žejni pravice?" je pomislil strahoma. "
2086 XIV  |          kamor so ukazali. ~"Kam me ženete? To povejte!" ~Molčali so
2087 VI   |            je Kristusov ukaz, da ne ženi gospodar hlapca od hiše,
2088 XIII |           razume jezik? Nič, tja me ženo; tam, pravijo, da sem doma!
2089 II   |            smo postavili dom, da je ženskam veselje, moškim čast. Kdo
2090 XI   |           debel moški glas in tenek ženski. ~"Razbojniki! Razbojniki!
2091 II   |           duri. ~"Kaj jo je zbodlo, ženščuro?" se je začudil Jernej. ~
2092 II   |             nato pa so se mu napele žile na čelu, vrgel je klobuk
2093 I    |       zagorela, za silo obrita, oči žive in vedre pod košatimi obrvmi. ~"
2094 XIII |            nabrali cekinov, da bomo živeli bolj veselo, kakor je živel
2095 XIII |          malo sporečeta, drugače pa živita, kakor je Bog ukazal. Danes
2096 I    |       pijačo, meni pa mirno vest in življenje brez greha!"  Tako je rekel
2097 XIII |            na semnju, zibal se je v životu in se je tolkel z dlanmi
2098 XVI  |           star sem in truden, polne žuljev in oteklin so že moje noge,
2099 XVII |             bela vas. Prišla sta do županove hiše, župan pa se je prestrašil,
2100 IV   |                 IV ~Napotil se je k županu, ki je bil krčmar v Dolini.
2101 XVII |    preganjali!" ~Jernej je izpustil župnikovo roko, gledal mu je srepo
2102 XVII |            dom. ~Šel je naravnost k župniku. ~Prijazen gospod je bil