Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
Ivan Cankar Hlapec Jernej in njegova pravica IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Part
2002 VIII | je storilo hudo pri srcu. Zgrabilo ga je v prsih, vzdignilo 2003 I | stropu; stal je tam, lica zgrbljana, zagorela, za silo obrita, 2004 III | Jerneju; celo v njegova zgrbljena lica je šinila kri. ~"To 2005 XVII | tvoje besede, Jernej!" se je zgrozil župnik in je stopil za korak 2006 XVI | bal se je Jernej, da se ne zgrudi nenadoma na obraz. ~Ceste 2007 XVIII| opotekel se je in se je zgrudil na tla. ~"Bijte!" Z gorečimi 2008 XIII | kakor v zamorca na semnju, zibal se je v životu in se je 2009 XVI | mogel. Naslonil se je ob zid, klonil je z glavo in koleni. 2010 XVII | roko in je stopil nazaj do zida. ~"Stran, nevernik!" ~Še 2011 IX | Velik je ta dom, brez zidov in brez mejnikov; ni treba, 2012 XV | zaklenjene duri, skozi ograjo in zidove? Napotim se, zakaj Bog mi 2013 XVI | so bile gole in sive. Ob zidu so stale nizke široke klopi, 2014 V | Odpri ušesa in nikar ne zijaj: spodil te je iz službe, 2015 I | ali jaz? Prvo besedo si zinil, prvi nisi!" ~Jernej se 2016 XV | Tako je bilo: Ko se je zjutraj vzdramil, je krčmar napregel 2017 XV | izkopljete v kresni noči zlat zaklad nego pravico ob belem 2018 XVI | so nanj; droben gospod z zlatimi naočniki se je ustavil pred 2019 II | Tam si je slekel suknjo, zlezel je na zapeček ter si je 2020 III | očenaš; usmiljen je, brez zlobe - zakaj njegova je pravica 2021 VIII | brez zlega!" Začuden in zlovoljen je gledal krivenčasti služabnik. ~" 2022 IX | Betajnova, na oni strani ob zložni rebri sloneča, je dremala. 2023 XV | na cesto in nobeden se ne zmeni zanj in nobeden ga ne pogleda, 2024 VI | je rekel: ~"Ali se ti je zmešalo, Jernej?" ~Jernej ni razumel, 2025 XII | in bom kopal, dokler bodo zmogle te moje stare roke! - Že 2026 XVI | oteklin so že moje noge, ne zmorejo več te poti! Sam si odmeril 2027 IX | navsezadnje. Jaz sem živel v zmoti komaj pol ure, ti celih 2028 XVI | z mojo močjo in se nisi zmotil; samo še eno klaftro si 2029 XI | pisali mojo pravdo: brati znajo sodniki, ampak tudi ušesa 2030 XIII | pogovarjala potepuh in Jernej; in znočilo se je, obadva sta utihnila; 2031 XII | je rekel; je razsodil sam zoper pravico in postavo, da je 2032 XVIII| so padale v kolobarju na zoreče polje, kakor da bi jih metala 2033 XVII | lep je bil kraj, njive so zorele, visoka je bila trava na 2034 I | žalostjo. Nobene laži ni zraven, nič lepih besed in nobene 2035 VI | kakor drevo iz gorčičnega zrna? Kdo, če ne Jernej? - Zdaj 2036 II | Bridkost pa je podobna zrnu, ki rodi tisočeren sad. 2037 VII | kodrih, po objokanih licih. ~Zvedril se je Jerneju obraz, oči 2038 IX | tega neba in nič več teh zvezd, ki gledajo na naju, in 2039 IX | se je na vzhodu, tam so zvezde ugašale, velik in rdeč je 2040 III | oglušela stara ušesa, kaj ti je zvodenela stara pamet? Ali pa se po 2041 I | nebesa, blag človek je bil. Zvon je odzvonil, župnik se je 2042 XI | roki. Od jutra do večera zvoni in potrkava. Kakor po semnju 2043 VIII | recimo, sodnik, da si je za šalo izmislil, le iz porednosti 2044 X | lahko smejem, pa ga lahko ščipljem!" ~Vščipnil ga je v laket, 2045 IV | Dedič in gospodar po očetu - šega je, tudi pravica morda, 2046 V | ko imaš križev že dobrih šest?" ~Jernej je gledal v tla 2047 IX | komaj sem jo zadel, že se šibijo kolena, kloni glava do pasu. 2048 XIV | tresle in kolena so se mu šibila; cule prej ni čutil, nenadoma 2049 XVI | kakor pijan; noge so se mu šibile in so se mu opletale; život 2050 X | ali po nekrivem? Dal bi Šimnu in dal bi Jakcu vsakemu 2051 III | njegova zgrbljena lica je šinila kri. ~"To se pravi: moje 2052 X | in godčev. ~Cesta se je širila, v daljavi je ugledal Jernej 2053 XVI | Ob zidu so stale nizke široke klopi, z umazanami plahtami 2054 XVI | pobegnil? ~Jernej je taval po široki cesti: gradovi na obeh straneh, 2055 XVII | ga vozili vse križem po širokih cestah, skozi šum in vihar 2056 XIII | tam, dvoje nizkih postelj, širokim klopem podobnih; stene so 2057 VII | in zorelo nekoč! Nič ne škodi, če ste veseli in razposajeni; 2058 II | A?" ~Sitar je udaril s škornjem ob klop. ~"Kaj si oglušel, 2059 I | spočitim jajce, trudnim škorpijona! Ne sodi hlapcu, da bi razdiral, 2060 II | truden; vse hude misli so šle iz srca. ~ 2061 XVI | skomizgnil; za njima pa je šlo mnogo ljudi, gledali so 2062 XIII | Komedijantje bodo razdejali šotore, Talijan pojde z opico v 2063 VIII | prišel kupavat soli, gluhi štacunarji, tobaka mi dajte!" ~Vrnil 2064 VIII | Kako, sodnik? Če stopim k štacunarju, da bi kupil tobaka - kaj 2065 III | ti blagoslovi, ne bomo ti šteli grižljajev! Ampak če se 2066 V | kako bom spravil vanjo štiridesetero let? To mi razloži, pa pojdem!" ~ 2067 IV | namreč! Prišel sem pred štiridesetimi leti - odkod? Iz Resja, 2068 X | kakor umit. ~"Nisem še vajen študentovega doma!" je pomislil. "Ne 2069 IV | krivice!" ~Morda je seglo študentu sočutje v srce, zakaj ni 2070 XVII | po širokih cestah, skozi šum in vihar strašnega Babilona. ~" 2071 IX | mračilo se je; v smrekah je šumelo, tam so se pogovarjale blodne 2072 XVIII| na skednju, na hlevu, na šupi, na obeh kozolcih; velik 2073 XVI | dolgimi koraki, tako kakor švigne senca v kolobarju, in pustno 2074 XVIII| strehi, rdeč in tenak je švignil visoko proti nebu. Nato 2075 XII | Recite mu tako, pa mu bo žal in bo spoznal svoj greh 2076 IX | ki mu nikoli ni storil žalega!" ~"Trdna je tvoja vera, 2077 XV | zasmehujejo pravico in jo žalijo v obraz? Ali pa so trpeli 2078 XIII | njih: povejte mi, čemu me žalite? Tudi razbojnik ima svojo 2079 I | krivicami in z vso svojo veliko žalostjo. Nobene laži ni zraven, 2080 XVII | gledal in ni odgovoril; žalostna misel je šla iz oči v oči. ~ 2081 XIII | ga je premeril z dolgim, žalostnim pogledom, šel je do druge 2082 XIII | z nama, na semenj in na žegnanje. Komedijantje bodo razdejali 2083 XIII | semnjih te bom vodil, po žegnanjih bova hodila, pred cerkvijo 2084 XV | popotnika, tvoje pravice žejnega!" ~Strah ga je bilo samega 2085 XVI | Boga? Kaj nikoli niso bili žejni pravice?" je pomislil strahoma. " 2086 XIV | kamor so ukazali. ~"Kam me ženete? To povejte!" ~Molčali so 2087 VI | je Kristusov ukaz, da ne ženi gospodar hlapca od hiše, 2088 XIII | razume jezik? Nič, tja me ženo; tam, pravijo, da sem doma! 2089 II | smo postavili dom, da je ženskam veselje, moškim čast. Kdo 2090 XI | debel moški glas in tenek ženski. ~"Razbojniki! Razbojniki! 2091 II | duri. ~"Kaj jo je zbodlo, ženščuro?" se je začudil Jernej. ~ 2092 II | nato pa so se mu napele žile na čelu, vrgel je klobuk 2093 I | zagorela, za silo obrita, oči žive in vedre pod košatimi obrvmi. ~" 2094 XIII | nabrali cekinov, da bomo živeli bolj veselo, kakor je živel 2095 XIII | malo sporečeta, drugače pa živita, kakor je Bog ukazal. Danes 2096 I | pijačo, meni pa mirno vest in življenje brez greha!" Tako je rekel 2097 XIII | na semnju, zibal se je v životu in se je tolkel z dlanmi 2098 XVI | star sem in truden, polne žuljev in oteklin so že moje noge, 2099 XVII | bela vas. Prišla sta do županove hiše, župan pa se je prestrašil, 2100 IV | IV ~Napotil se je k županu, ki je bil krčmar v Dolini. 2101 XVII | preganjali!" ~Jernej je izpustil župnikovo roko, gledal mu je srepo 2102 XVII | dom. ~Šel je naravnost k župniku. ~Prijazen gospod je bil