| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] jasno 1 jate 1 jaz 97 je 4402 jé 1 jece 1 jeco 2 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 4402 je 2198 in 1692 se 1031 da | Ivan Cankar Troje povesti IntraText - Concordances je |
Part, Chapter
1 DvehMl, I | I Nočilo se je, ko sta šla skozi vas; krčme 2 DvehMl, I | polne, prepevalo in vriskalo je preko doline. ~Pavle je 3 DvehMl, I | je preko doline. ~Pavle je bil sin Martinovca, kajžarja 4 DvehMl, I | hriba; štiriindvajset let mu je bilo. ~Mana je bila hči 5 DvehMl, I | štiriindvajset let mu je bilo. ~Mana je bila hči kmeta Lukanca, 6 DvehMl, I | sestrá; sedemnajst let ji je bilo. ~Šla sta skozi vas 7 DvehMl, I | in od vina. ~"Svatujejo!" je rekel Pavle in je povesil 8 DvehMl, I | Svatujejo!" je rekel Pavle in je povesil glavo. ~Molčala 9 DvehMl, I | pot, tvoja pa v dolino!" je rekel Pavle. "Kar zdi se 10 DvehMl, I | obema, nevesti in ženinu!" je odgovorila Mana. ~"Že jima 11 DvehMl, I | odgovorila Mana. ~"Že jima jo je dal, ob rojstvu že! Ta dva 12 DvehMl, I | in se veselita, nama pa je do solz od same bridkosti. 13 DvehMl, I | jo imata v izobilju; nama je nihče ne želi in nikoli 14 DvehMl, I | nihče ne želi in nikoli je ne bova deležna." ~"Še več 15 DvehMl, I | deležna." ~"Še več grenkobe je v tvoji besedi, nego v mojem 16 DvehMl, I | imava rada? Nate mislim, pa je vse dobro." ~"Ker si mlada 17 DvehMl, I | svet! Jaz pa vem, kako nama je sojeno že v zibeli. Tako 18 DvehMl, I | sojeno že v zibeli. Tako nama je sojeno: Sin kajžarja, ti 19 DvehMl, I | smeš se ženiti; tvoj delež je grenko delo od jutra do 20 DvehMl, I | leta skorjo in hlev! Tebi je tako sojeno, kajžarjev sin, 21 DvehMl, I | drugače, kajžarjeva hči! Zato je vajina ljubezen greh, pred 22 DvehMl, I | plotu, na klancu, ki se je vzpenjal v hrib. Pod njima 23 DvehMl, I | hrib. Pod njima v dolini je ležala vas, z drobnimi lučmi 24 DvehMl, I | ležala vas, z drobnimi lučmi je mežikala k njima. Zaukalo 25 DvehMl, I | mežikala k njima. Zaukalo je visoko v hrib, razlegla 26 DvehMl, I | visoko v hrib, razlegla se je fantovska pesem. Obema je 27 DvehMl, I | je fantovska pesem. Obema je bilo tako pri srcu, kakor 28 DvehMl, I | Zakaj sta kajžarja, da vama je prepovedano svatovanje? ~ 29 DvehMl, I | pozdrav iz doline in obema je bilo hudo pri srcu; Mana 30 DvehMl, I | bilo hudo pri srcu; Mana pa je rekla: ~"Ne bojva se, dokler 31 DvehMl, I | da jutri ne bo dneva, ker je danes oblačno. Kako bi nama 32 DvehMl, I | Zibel ne sodi v bajto. Če je sodba krivična in če je 33 DvehMl, I | je sodba krivična in če je krvava – sodba je in kajžar 34 DvehMl, I | in če je krvava – sodba je in kajžar se ji ne upiraj." ~" 35 DvehMl, I | svojo žalostjo?" ~"Tako je potreba." ~Ali nobeden izmed 36 DvehMl, I | ganil roke v slovó. Pavle je gledal proti nebu in zdelo 37 DvehMl, I | proti nebu in zdelo se mu je, da gredo zvezde zmerom 38 DvehMl, I | Lojzeta sem se spomnil!" je rekel. "Na tistega, ki je 39 DvehMl, I | je rekel. "Na tistega, ki je v Ameriki. Kje je pač Amerika? 40 DvehMl, I | tistega, ki je v Ameriki. Kje je pač Amerika? Na tisti strani, 41 DvehMl, I | šle njegove misli; sijala je nanje nebeška luč in je 42 DvehMl, I | je nanje nebeška luč in je popila vso bridkost. ~"Čemu 43 DvehMl, I | mudi domov!" ~Tudi Mana je gledala v zvezde in tudi 44 DvehMl, I | Hanco sem se spomnila!" je rekla. "Na tisto Hanco, 45 DvehMl, I | rekla. "Na tisto Hanco, ki je šla v mesto služit. Nič 46 DvehMl, I | piše in o božiču, ko se je prikazala, je imela židano 47 DvehMl, I | božiču, ko se je prikazala, je imela židano jopo!" ~Obadva 48 DvehMl, I | svetli paradiž. In zdelo se je obema, da je paradiž že 49 DvehMl, I | In zdelo se je obema, da je paradiž že čisto blizu, 50 DvehMl, I | paradiž že čisto blizu, da je treba le še poseči, kakor 51 DvehMl, I | prej domislil, zdavnaj že!" je vzkliknil Pavle. "Lahko 52 DvehMl, I | pojdem." ~"Tudi jaz pojdem," je rekla Mana. "Ni potreba, 53 DvehMl, I | Ukanje in prepevanje se je glasilo iz doline; njima 54 DvehMl, I | glasilo iz doline; njima pa je bilo pri srcu, da bi še 55 DvehMl, I | Prav nič ne bom odlašal," je rekel Pavle. "Predolgo sem 56 DvehMl, I | na zapečku, ura pa se mi je ustavila zaradi moje lenobe. 57 DvehMl, I | cesar ali berač. Tudi Lojze je bil kajžarjev sin, pa bi 58 DvehMl, I | vriskala in prepevala!" ~Ona pa je rekla: ~"Kadar se vrneš, 59 DvehMl, I | same prešerne radosti se je Pavle zasmejal naglas. ~" 60 DvehMl, I | Pavle zasmejal naglas. ~"Vse je tako svetlo pred nama, kakor 61 DvehMl, I | bila odprta in koj zunaj je bila zelena paša! Kaj je 62 DvehMl, I | je bila zelena paša! Kaj je potreba, da živim brez veselja 63 DvehMl, I | brez belega kruha, kakor je živel moj oče; da umrjem, 64 DvehMl, I | umrjem, zgoden starec, kakor je on umrl? Ni potreba – velik 65 DvehMl, I | umrl? Ni potreba – velik je svet, na vse strani se križajo 66 DvehMl, I | ne bo premagal!" ~Mana mu je gledala v obraz; njegove 67 DvehMl, I | da se povrneš!" ~Pavle se je razsrdil. ~"Kako pa govoriš, 68 DvehMl, I | ne jokaj na svatbi! Kje je najina bridkost? Za zmerom 69 DvehMl, I | zaukajva!" ~In zavrisnilo je s klanca dolgo veselo ukanje, 70 DvehMl, I | veselo ukanje, od vseh hribov je odmevalo in iz doline je 71 DvehMl, I | je odmevalo in iz doline je odgovarjalo. Obema, Pavletu 72 DvehMl, I | Obema, Pavletu in Mani, se je zdelo, da je nebo vse višje 73 DvehMl, I | in Mani, se je zdelo, da je nebo vse višje in svetlejše, 74 DvehMl, I | višje in svetlejše, nego je bilo poprej, da je zvezd 75 DvehMl, I | nego je bilo poprej, da je zvezd veliko več in da vse 76 DvehMl, I | Vidim te, kakor podnevi," je rekel Pavle. ~"Tudi meni 77 DvehMl, I | Tudi meni se zdi, da je svetel dan, pa je že zdavnaj 78 DvehMl, I | zdi, da je svetel dan, pa je že zdavnaj za hribom večerna 79 DvehMl, I | hribom večerna zarja!" ~"Če je v srcu dan, zakaj bi ne 80 DvehMl, I | Žalosten sem bil, pa mi je šla tvoja beseda v srce 81 DvehMl, I | Sam ne vem, Manca, čemu se je med nama vse tako spremenilo, 82 DvehMl, I | da bi trenil!" ~"Zato se je spremenilo, Pavle, ker sva 83 DvehMl, I | jaz pojdem ondod? Tako je, se mi zdi: kadar je srce 84 DvehMl, I | Tako je, se mi zdi: kadar je srce toliko polno bridkosti, 85 DvehMl, I | klanca; spomladansko nebo se je bleščalo nad njima; svetla, 86 DvehMl, I | svetla, vesela, vsa nedeljska je vabila dolina. In že nista 87 DvehMl, I | zdaj vriskajva z njimi!" je rekel Pavle. ~"Vabili so 88 DvehMl, I | sta šla v dolino. Kadar je zaukalo doli, je zaukal 89 DvehMl, I | Kadar je zaukalo doli, je zaukal Pavle; kadar je pesem 90 DvehMl, I | je zaukal Pavle; kadar je pesem pozdravila iz doline, 91 DvehMl, I | skrivala kakor gobavca," se je smejal Pavle. ~"Pa sva jokala, 92 DvehMl, I | brez matere in varuha," se je smejala Mana. ~"Glej!" se 93 DvehMl, I | smejala Mana. ~"Glej!" se je začudil Pavle. "Kaj se ti 94 DvehMl, I | Pavle. "Kaj se ti ne zdi, da je zdaj vsa lepša ta dolina, 95 DvehMl, I | da naju ima rada? Nikoli je nisem videl take poprej!" ~" 96 DvehMl, I | pozdravlja in tudi meni je prijazna! Zato naju pozdravlja, 97 DvehMl, I | pozdravlja, ker sva vesela, kakor je sama, in ker jo imava rada." ~" 98 DvehMl, I | jo imava rada." ~"Vse se je spremenilo!" je vzkliknil 99 DvehMl, I | Vse se je spremenilo!" je vzkliknil Pavle. "Kakor 100 DvehMl, I | vzkliknil Pavle. "Kakor da je božja roka ukazala. Kajžarja 101 DvehMl, I | pojdiva med svate, ker je vse svatovsko najino srce 102 DvehMl, I | Pojdiva med svate," se je zasmejala Mana. ~Prišla 103 DvehMl, I | sta v vas; cesta se jima je zdela vse bolj široka, vse 104 DvehMl, I | nego kdaj poprej. ~"Ali se je svet spremenil, ali sva 105 DvehMl, I | sva se midva spremenila?" je vprašal Pavle ves začuden. ~" 106 DvehMl, I | sva se midva in svet se je z nama!" je odgovorila Mana. ~ 107 DvehMl, I | midva in svet se je z nama!" je odgovorila Mana. ~Šla sta, 108 DvehMl, II | tako sta storila. Pavle je prodal svojo revščino in 109 DvehMl, II | svojo revščino in še vesel je bil, da je dobil kupca kar 110 DvehMl, II | revščino in še vesel je bil, da je dobil kupca kar na cesti; 111 DvehMl, II | se niso trgali. ~Ali ko je Pavle prodal svojo bajto, 112 DvehMl, II | prodal svojo bajto, se mu je čudno storilo. Komaj je 113 DvehMl, II | je čudno storilo. Komaj je imel v roki denar in komaj 114 DvehMl, II | imel v roki denar in komaj je vedel, da bajta ni več njegova, 115 DvehMl, II | bajta ni več njegova, jo je pogledal s strmečimi očmi 116 DvehMl, II | pogledal s strmečimi očmi in je spoznal nenadoma, da jo 117 DvehMl, II | od srca rad. Vse drugačna je bila bajta, ves drugačen 118 DvehMl, II | vsaka njegova bridkost, vse je bilo napisano na tej bajti 119 DvehMl, II | nobena voda ne izprala. Bajta je imela spredaj samo dvoje 120 DvehMl, II | majhnih in ozkih oken. Ko se je Pavle poslavljal, se mu 121 DvehMl, II | Pavle poslavljal, se mu je zdelo, da gledata okni za 122 DvehMl, II | in da ga kličeta, se mu je zdelo, in da pravita: ~" 123 DvehMl, II | veselil s teboj. Kakor ti je dom siroten in ubog, zdaj 124 DvehMl, II | siroten in ubog, zdaj ti je oče in mati, sestra in brat. 125 DvehMl, II | mater poslušal!" ~In res se je Pavletu zdelo, da sliši 126 DvehMl, II | njegovo besedo. ~"Če ti je popotniku sreča milostna, 127 DvehMl, II | mojih oči." ~Pavletu pa je bilo, kakor da se poslavlja 128 DvehMl, II | oči so vse solzne. Takrat je obšla Pavleta grenka misel: ~" 129 DvehMl, II | ostal? Uboštvo in žalost je tukaj, ali oboje vidim pred 130 DvehMl, II | bom jedel, ali moj bo. Kaj je tam za morjem? Devet jih 131 DvehMl, II | tam za morjem? Devet jih je obogatelo, devetkrat devetdeset 132 DvehMl, II | devetkrat devetdeset pa jih je poginilo od gladu in vsega 133 DvehMl, II | ali potegnem črno? Kdor je vesel in prešeren, kdor 134 DvehMl, II | trepeče in omahuje. Meni pa je srce malodušno, kakor otroku, 135 DvehMl, II | tisti grenki uri slovesa je Pavle občutil, da ni hrepenenja 136 DvehMl, II | hrepenenja tako globokega, nego je hrepenenje po grudi; nobeno 137 DvehMl, II | do poslednje misli. Kdor je bil tako blagoslovljen, 138 DvehMl, II | bil tako blagoslovljen, da je mogel reči: "Ta kos zemlje, 139 DvehMl, II | reči: "Ta kos zemlje, pa če je še tako majhen, da bi ga 140 DvehMl, II | da bi ga z dlanjo pokril, je moj; moje roke so ga napravile 141 DvehMl, II | rodovitnega, pot od mojega čela ga je gnojil!" – kdor je tako 142 DvehMl, II | čela ga je gnojil!" – kdor je tako rekel, ne pozabi na 143 DvehMl, II | nikoli več. Ukoreninil se je vanjo z vsem srcem in z 144 DvehMl, II | Pavletovo srce; povesil je glavo in do solz mu je bilo, 145 DvehMl, II | povesil je glavo in do solz mu je bilo, ko se je poslovil 146 DvehMl, II | do solz mu je bilo, ko se je poslovil brez besed. Hitro 147 DvehMl, II | poslovil brez besed. Hitro je šel po klancu nizdol in 148 DvehMl, II | se ni več ozrl. ~Mana se je poslavljala od očeta in 149 DvehMl, II | bratov in od sestra. Mati je jokala, vsi drugi so v očeh 150 DvehMl, II | zatajih solze. ~"Veliko nas je, ali tudi zate bo še kos 151 DvehMl, II | kos kruha; kar ostani," je rekla mati. ~"Ostani!" so 152 DvehMl, II | prosile sestre. ~Oče se je ozrl na Mano, pokimal ji 153 DvehMl, II | ozrl na Mano, pokimal ji je v slovo, nato je šel za 154 DvehMl, II | pokimal ji je v slovo, nato je šel za hišo in je sedel 155 DvehMl, II | nato je šel za hišo in je sedel na klop. Pred hlevom 156 DvehMl, II | sedel na klop. Pred hlevom je cvilil pes in je grizel 157 DvehMl, II | hlevom je cvilil pes in je grizel ob verigi. ~"Povrnem 158 DvehMl, II | verigi. ~"Povrnem se kmalu," je rekla Mana in jim je dala 159 DvehMl, II | kmalu," je rekla Mana in jim je dala roko vsem po vrsti; 160 DvehMl, II | vsem po vrsti; mati pa jo je pokrižala na čelo, ustna 161 DvehMl, II | prav nič vesela. Ves lepši je bil ob tej uri dom pred 162 DvehMl, II | prazniškega in bogatega. Tudi je občutila nenadoma, da jih 163 DvehMl, II | brate in sestre. Tako se ji je zazdelo, kakor da jih prej 164 DvehMl, II | jih žalila, nevrednica," je spreletelo njeno srce. ~ 165 DvehMl, II | spreletelo njeno srce. ~Ko se je poslovila na pragu in je 166 DvehMl, II | je poslovila na pragu in je stopila na cesto, so ji 167 DvehMl, II | bile noge težke, kakor da je romala že dolge ure. Cula 168 DvehMl, II | bila velika, ali vlekla jo je k tlom, kakor da je bilo 169 DvehMl, II | vlekla jo je k tlom, kakor da je bilo kamenje v nji. ~"Manca, 170 DvehMl, II | nji. ~"Manca, vrni se," je vzkliknila mati. ~"Kmalu!" 171 DvehMl, II | vzkliknila mati. ~"Kmalu!" je odgovorila Mana in se ni 172 DvehMl, II | ob zgodnjem jutru. Nebo je bilo oblačno, hladen veter 173 DvehMl, II | bilo oblačno, hladen veter je pihal. ~"Da bi vsaj ne deževalo," 174 DvehMl, II | hribom, Mana na cesti. ~"On je vesel, ves prazniški čaka 175 DvehMl, II | kadar ugleda te moje solze?" je pomislila Mana in si je 176 DvehMl, II | je pomislila Mana in si je z robcem otrla lica. ~"Ona 177 DvehMl, II | robcem otrla lica. ~"Ona je vesela, kakor na svatbo 178 DvehMl, II | ugleda vsega malodušnega?" je pomislil Pavle; hotel je 179 DvehMl, II | je pomislil Pavle; hotel je zavriskati, da bi odplašil 180 DvehMl, II | se bila domenila. Pavle je sedel na kamen ob cesti 181 DvehMl, II | sedel na kamen ob cesti in je čakal. Ko je prišla Mana, 182 DvehMl, II | ob cesti in je čakal. Ko je prišla Mana, sta se pozdravila 183 DvehMl, II | skozi hladno samoto se je vila cesta. Šla sta počasi, 184 DvehMl, II | upognjena. Gozd nad njima je pošumeval v vetru; prva 185 DvehMl, II | oblakov, kakor solza od neba, je padla Mani na lice; Mana 186 DvehMl, II | padla Mani na lice; Mana jo je otrla z rokavom in se je 187 DvehMl, II | je otrla z rokavom in se je nasmehnila. ~"Še nebo se 188 DvehMl, II | joka, se mi zdi!" ~Pavleta je stresel mraz; kakor žalostna 189 DvehMl, II | mraz; kakor žalostna misel je šinilo mimo njegovega srca. ~" 190 DvehMl, II | razlije, da se prej zvedri!" je vzkliknil. "Ali nisva ukala, 191 DvehMl, II | ne bo zgodilo." ~V besedi je bilo zaupanje, v srcu ga 192 DvehMl, II | nikoli ne boš lačna." ~Kanila je prva kaplja, sto drugih 193 DvehMl, II | prva kaplja, sto drugih je kanilo za njo, namah so 194 DvehMl, II | razrile prašno cesto; veter je potegnil krepkeje, Mani 195 DvehMl, II | potegnil krepkeje, Mani se je odvezala ruta, Pavle je 196 DvehMl, II | je odvezala ruta, Pavle je zgrabil za klobuk; črni 197 DvehMl, II | črni oblak nad njima se je spustil jadrno k zemlji, 198 DvehMl, II | so zabučali in ulila se je ploha tako gosta in iznenada, 199 DvehMl, II | in iznenada, kakor da se je nebeško vedro prevrnilo. ~ 200 DvehMl, II | so se razmikale; kadar se je prikazal oblak, jima je 201 DvehMl, II | je prikazal oblak, jima je pljusnilo v obraz. ~"Ali 202 DvehMl, II | v obraz. ~"Ali še veš?" je rekel Pavle. "Tudi spomladi 203 DvehMl, II | usta sva lovila kaplje," je rekla Mana. ~Res je bilo 204 DvehMl, II | kaplje," je rekla Mana. ~Res je bilo obema tako pri srcu, 205 DvehMl, II | tako pri srcu, kakor da se je nebo razjokalo; srce žalostno 206 DvehMl, II | tej uri, na ta najin dan," je tiho rekel Pavle. ~"Če bi 207 DvehMl, II | sijalo, bi bilo vse drugače," je odgovorila Mana. ~Ploha 208 DvehMl, II | odgovorila Mana. ~Ploha se je polegla, škropilo je še 209 DvehMl, II | se je polegla, škropilo je še narahlo v ravnih curkih; 210 DvehMl, II | blatno cesto. ~"Stopiva," je rekel Pavle, "da železnice 211 DvehMl, II | prijaznih in žalostnih besed je bilo v srcu, ali na jezik 212 DvehMl, II | ustnice, v njenem srcu se je nenadoma vse razmeknilo 213 DvehMl, II | najino slovo!" ~Pavleta je zgrabilo v grlu kakor s 214 DvehMl, II | kakor s pestjo in molčal je. ~Na drugi postaji so se 215 DvehMl, II | se odprle duri in v voz je stopila vesela družba; vsevprek 216 DvehMl, II | so se; steklenica žganja je romala iz rok v roké. Postaren 217 DvehMl, II | v roké. Postaren kmet se je ozrl na Pavleta in na Mano 218 DvehMl, II | na Pavleta in na Mano in je pomežiknil. ~"Vidva, kakor 219 DvehMl, II | svatbo?" ~"Ne peljeva se," je odgovoril Pavle. ~Vsi so 220 DvehMl, II | romarja. ~"Kam pa drugače?" je vprašal kmet Pavleta. ~" 221 DvehMl, II | Ameriko!" ~"Kam pa ti, dekle?" je vprašala kmetica Mano. ~" 222 DvehMl, II | Služit!" Zgodilo se je, kakor da je mrzla sapa 223 DvehMl, II | Zgodilo se je, kakor da je mrzla sapa pihnila v veselo 224 DvehMl, II | pihnila v veselo družbo; smeh je utihnil. ~"Ni prijetno življenje 225 DvehMl, II | življenje dandanašnji!" je rekel kmet. "Danes še na 226 DvehMl, II | stotine, tako sem bral," je rekel drugi kmet. "Kakor 227 DvehMl, II | življenja tepeni!" ~"Drugače je bilo nekoč," je rekel tretji 228 DvehMl, II | Drugače je bilo nekoč," je rekel tretji kmet. "Pred 229 DvehMl, II | tretji kmet. "Pred leti se je še zgodilo, da se je vrnil 230 DvehMl, II | se je še zgodilo, da se je vrnil človek iz Amerike 231 DvehMl, II | kmetice pa so rekle: ~"Hudo je dekletu dandanašnji, ki 232 DvehMl, II | Ali poznam jih, ki jim je prežganka vsakdanji kruh. 233 DvehMl, II | stare dni." ~"Koliko jih je, ki se izgubé brez spomina, 234 DvehMl, II | prikažejo med svoje, ker jih je sram. Da bi se tebi tako 235 DvehMl, II | se tebi tako ne zgodilo," je rekla tretja kmetica. ~" 236 DvehMl, II | nama bilje prepevali," se je zazdelo Pavletu. ~"Še svečo 237 DvehMl, II | svečo naj nama prižgo," je pomislila Mana. ~Obadva 238 DvehMl, II | nista govorila; srce pa se je pogovarjalo s srcem, ni 239 DvehMl, II | potreba besed. ~Od daleč se je prikazalo mesto, vse pusto 240 DvehMl, II | razmočena, umazana plahta je viselo nebo nad njim. ~Stopila 241 DvehMl, II | Nikamor se nama ne mudi," je rekel Pavle. "Pojdiva, kakor 242 DvehMl, II | ugledala krčmo, ki se jima je zdela prijaznejša, zato, 243 DvehMl, II | zdela prijaznejša, zato, ker je bila zunaj pobeljena in 244 DvehMl, II | bila zunaj pobeljena in ker je stala na pragu debela krčmarica. ~" 245 DvehMl, II | krčmarica. ~"Tja stopiva," je rekel Pavle. ~Izba je bila 246 DvehMl, II | je rekel Pavle. ~Izba je bila nizka, zatohla in močno 247 DvehMl, II | družbe. Ob drugih mizah je bilo mnogo pivcev; nekateri 248 DvehMl, II | bili; na besedah se jim je poznalo in na oblačilu. 249 DvehMl, II | dežele, Bog vedi odkod, jih je bilo prignalo v to nepriljudno 250 DvehMl, II | to nepriljudno izbo, ki je niso videli prej nikoli. 251 DvehMl, II | jim drži pot nadalje? Mraz je spreletel Pavleta ob taki 252 DvehMl, II | Pavleta ob taki misli in rekel je v svojem srcu: "Če je upanja 253 DvehMl, II | rekel je v svojem srcu: "Če je upanja tako malo v njih, 254 DvehMl, II | tako malo v njih, kakor ga je v meni, ne povrne se ni 255 DvehMl, II | Jedla sta in pila, nato pa je rekel Pavle: ~"Najin zadnji 256 DvehMl, II | Pavle: ~"Najin zadnji dan je, Bog vedi, če bo še kateri. 257 DvehMl, II | med nama." ~Le tisti čas je bila Mana sama, ko je Pavle 258 DvehMl, II | čas je bila Mana sama, ko je Pavle šel, da kupi in plača 259 DvehMl, II | karto za Ameriko. In ko je bila sama, se je vsa velika 260 DvehMl, II | In ko je bila sama, se je vsa velika žalost razlila 261 DvehMl, II | izobilju ga bo našel." ~Prijela je kozarec, pa je solza kanila 262 DvehMl, II | Prijela je kozarec, pa je solza kanila v vino. ~Pavle 263 DvehMl, II | kanila v vino. ~Pavle se je vrnil in je takoj spoznal 264 DvehMl, II | vino. ~Pavle se je vrnil in je takoj spoznal njene misli. ~" 265 DvehMl, II | Ne jokaj, Mana. Z vodo je zadežilo najino slovo, ni 266 DvehMl, II | kvasijo hudobni ljudje," je rekel Pavle. "Midva poslušajva 267 DvehMl, II | Rada te imam, Bog mi je priča," je rekla Mana. ~" 268 DvehMl, II | imam, Bog mi je priča," je rekla Mana. ~"Tudi jaz te 269 DvehMl, II | jaz te imam rad, Bog mi je priča. – Zdaj, Mana, ko 270 DvehMl, II | priča. – Zdaj, Mana, ko je to ustanovljeno, pa se ne 271 DvehMl, II | izlijva iz srca to žalost, ki je več ni treba! Tudi drugi 272 DvehMl, II | se niso jokali, zato jim je sonce svetilo!" ~Vesela 273 DvehMl, II | bile svetlejše. Ali ko se je nagnil dan, sta obadva utihnila; 274 DvehMl, II | obadva utihnila; le zadremala je bridkost, vzbudila se je 275 DvehMl, II | je bridkost, vzbudila se je ob mraku. "Čas je, mislim," 276 DvehMl, II | vzbudila se je ob mraku. "Čas je, mislim," je tiho rekla 277 DvehMl, II | mraku. "Čas je, mislim," je tiho rekla Mana in mu ni 278 DvehMl, II | pogledala v obraz. ~"Če je čas, pa pojdiva," je rekel 279 DvehMl, II | Če je čas, pa pojdiva," je rekel Pavle prav tiho in 280 DvehMl, II | ni izpraznil kozarca, ki je stal še poln pred njim. ~ 281 DvehMl, II | niso noge odpovedale. ~"Kaj je res že treba?" je vprašal 282 DvehMl, II | Kaj je res že treba?" je vprašal Pavle malodušen. ~" 283 DvehMl, II | Pavle malodušen. ~"Pozno je že," je odvrnila Mana. " 284 DvehMl, II | malodušen. ~"Pozno je že," je odvrnila Mana. "Lepo bi 285 DvehMl, II | Pa bodi v božjem imenu," je vzdihnil Pavle. ~Šla sta 286 DvehMl, II | za cesto in hišo, kakor je imela Mana na papirju zapisano. 287 DvehMl, II | na papirju zapisano. Hiša je bila čisto blizu, kakor 288 DvehMl, II | naravnost do nje. ~"Ni še noč," je rekel Pavle. "V veži postojva, 289 DvehMl, II | sta molčala. Mračilo se je hitro kakor nikoli; okna 290 DvehMl, II | bila že svetla; v veži pa je bila noč, da sta si komaj 291 DvehMl, III | III Lilo je kakor iz vedra, ko je Pavle 292 DvehMl, III | Lilo je kakor iz vedra, ko je Pavle zadel svojo težko 293 DvehMl, III | blatni ulici do postaje. Noč je bila tako črna, da je videl 294 DvehMl, III | Noč je bila tako črna, da je videl komaj za ped pred 295 DvehMl, III | imenu in še hvala Bogu," je pomislil. Ali ko je tako 296 DvehMl, III | Bogu," je pomislil. Ali ko je tako pomislil, se je zasvetila 297 DvehMl, III | ko je tako pomislil, se je zasvetila postaja komaj 298 DvehMl, III | komaj sto korakov daleč. ~"Je že tako sojeno, kakor je 299 DvehMl, III | Je že tako sojeno, kakor je sojeno," je rekel Pavle. " 300 DvehMl, III | sojeno, kakor je sojeno," je rekel Pavle. "Noga najde 301 DvehMl, III | težavo zaprle. Še preden se je vlak premaknil, je bil vzduh 302 DvehMl, III | preden se je vlak premaknil, je bil vzduh ob odprtih oknih 303 DvehMl, III | ni, so umolknili. ~Pozno je stopil Pavle v voz, zato 304 DvehMl, III | stopil Pavle v voz, zato je stal. Od obeh strani mu 305 DvehMl, III | stal. Od obeh strani mu je pihalo iz oken v obraz, 306 DvehMl, III | se mu šibila in glava mu je klonila globoko. ~"Vsega 307 DvehMl, III | klonila globoko. ~"Vsega je konec nekoč, tudi te vožnje 308 DvehMl, III | nekoč, tudi te vožnje bo," je rekel in je stoje zaspal. ~ 309 DvehMl, III | vožnje bo," je rekel in je stoje zaspal. ~Vzdramil 310 DvehMl, III | stoje zaspal. ~Vzdramil se je šele, ko je butil ob duri. ~" 311 DvehMl, III | Vzdramil se je šele, ko je butil ob duri. ~"Kje smo?" 312 DvehMl, III | butil ob duri. ~"Kje smo?" je vprašal. ~"Ne daleč," mu 313 DvehMl, III | vprašal. ~"Ne daleč," mu je odgovoril popotnik. "Komaj 314 DvehMl, III | noč, pa še en dan!" ~Pavle je zagledal, da se je bilo 315 DvehMl, III | Pavle je zagledal, da se je bilo mnogo popotnikov preselilo, 316 DvehMl, III | Bog vedi kam; rob klopi je bil prazen. Takoj se je 317 DvehMl, III | je bil prazen. Takoj se je sključil v dve gubé, lica 318 DvehMl, III | sključil v dve gubé, lica je naslonil ob dlani in je 319 DvehMl, III | je naslonil ob dlani in je zaspal. ~Dolgo je spal. 320 DvehMl, III | dlani in je zaspal. ~Dolgo je spal. Iz bridkosti, iz utrujenosti 321 DvehMl, III | niso bile vesele. Ugledal je Mano, tam je stala, komaj 322 DvehMl, III | vesele. Ugledal je Mano, tam je stala, komaj devet klafter 323 DvehMl, III | klafter od njega, in mu je klicala; iztegnil je roké, 324 DvehMl, III | mu je klicala; iztegnil je roké, stopiti je hotel, 325 DvehMl, III | iztegnil je roké, stopiti je hotel, noga pa se mu ni 326 DvehMl, III | mu ni ganila, priraščena je bila v zemljo. "Pridi k 327 DvehMl, III | Pridi k meni, jaz ne morem," je zaklical. "Jaz ne morem," 328 DvehMl, III | zaklical. "Jaz ne morem," je odgovorila Mana. Tudi je 329 DvehMl, III | je odgovorila Mana. Tudi je ugledal Mano, ko je stala 330 DvehMl, III | Tudi je ugledal Mano, ko je stala pred njim čisto blizu, 331 DvehMl, III | klaftre. "Lačna sem in žejna," je prosila. "Daj mi kruha in 332 DvehMl, III | kruha in vode." Obojega je imel v izobilju, vode in 333 DvehMl, III | te napojim in nasitim," je klical. "Ne morem," je odgovorila 334 DvehMl, III | je klical. "Ne morem," je odgovorila Mana; in še je 335 DvehMl, III | je odgovorila Mana; in še je rekla: "Ti se usmili, zakaj 336 DvehMl, III | ti si močan ... " Ugledal je Pavle svoj dom, svojo sirotno 337 DvehMl, III | sirotno bajto; vabila ga je s samotnimi očmi, dvoje 338 DvehMl, III | očmi, dvoje praznih oken je strmelo nanj: "Kod hodiš, 339 DvehMl, III | otrok od matere." Stopiti je hotel Pavle na klanec, prestopiti 340 DvehMl, III | ni mogel. Tudi svojo leho je videl in svoj laz za hribom 341 DvehMl, III | ganile. Ali navsezadnje je ugledal Pavle obraz, ki 342 DvehMl, III | ugledal Pavle obraz, ki se je sklonil do njega kakor izpod 343 DvehMl, III | izpod oblakov; ves blag je bil obraz, oči pa so bile 344 DvehMl, III | sirotni sin moj?" Obedve roki je iztegnil Pavle in je poklical 345 DvehMl, III | roki je iztegnil Pavle in je poklical mater; njen obraz 346 DvehMl, III | poklical mater; njen obraz pa je ugasnil kakor sveča v vetru. ~" 347 DvehMl, III | Hudo sanjaš, tovariš," ga je vzdramil popotnik. Pavle 348 DvehMl, III | vzdramil popotnik. Pavle se je ozrl; in ko je ugledal temni 349 DvehMl, III | Pavle se je ozrl; in ko je ugledal temni voz in dremajoče 350 DvehMl, III | dremajoče popotnike, mu je segla v srce grenka bolečina. " 351 DvehMl, III | bolečina. "Sanjalo se mi je, da sem nesrečen; kaj je 352 DvehMl, III | je, da sem nesrečen; kaj je bilo treba sanj?" je pomislil. ~ 353 DvehMl, III | kaj je bilo treba sanj?" je pomislil. ~Nato je vprašal 354 DvehMl, III | sanj?" je pomislil. ~Nato je vprašal popotnika: ~"Ali 355 DvehMl, III | in kje smo?" ~Popotnik ga je najprej natanko pogledal, 356 DvehMl, III | natanko pogledal, nato pa je vprašal sam: ~"Kam drži 357 DvehMl, III | Prestal bom pot, kakor že je; da bi le drugo vse!" je 358 DvehMl, III | je; da bi le drugo vse!" je rekel Pavle. ~Zares jo je 359 DvehMl, III | je rekel Pavle. ~Zares jo je prestal, ker je bil mlad 360 DvehMl, III | Zares jo je prestal, ker je bil mlad in močan; ali kosti 361 DvehMl, III | kosti so ga bolele in truden je bil, kakor da devet dni 362 DvehMl, III | in devet noči ne spal. Ko je poslednjikrat stopil iz 363 DvehMl, III | stopil iz črnega voza, se mu je zdelo, da so mu noge od 364 DvehMl, III | komolcev nizdol; prestopal se je kakor starec ob palici. " 365 DvehMl, III | takim ne sije sonce!" ~Tako je pomislil. ~Tri dni in tri 366 DvehMl, III | pomislil. ~Tri dni in tri noči je čakal na barko. Vse polno 367 DvehMl, III | čakal na barko. Vse polno je bilo bark ob bregu, prihajale 368 DvehMl, III | le tiste še ni bilo, ki je nanjo čakal. ~"Karto imam 369 DvehMl, III | Karto imam za Ameriko!" si je mislil. "Ta je kakor ime 370 DvehMl, III | Ameriko!" si je mislil. "Ta je kakor ime na poštnem pismu; 371 DvehMl, III | mesto si ni upal, preveč je bilo divje; zdelo se mu 372 DvehMl, III | bilo divje; zdelo se mu je, da nobeden človek ne hodi 373 DvehMl, III | pijanih žganjarjev. Strah je bilo Pavleta, ni vedel, 374 DvehMl, III | neznanimi ljudmi, zato se je vrnil v tisto žalostno hišo, 375 DvehMl, III | komur se na klop ni hotelo, je legel na tla; oboje pa je 376 DvehMl, III | je legel na tla; oboje pa je bilo trdo. Jed, ki so jo 377 DvehMl, III | trdo. Jed, ki so jo dobili, je bila pač jed, ali sam Bog 378 DvehMl, III | jed, ali sam Bog vedi, kaj je bila drugače; popotniki 379 DvehMl, III | bili lačni in so jedli, kar je že bilo. ~"Pot je pot!" 380 DvehMl, III | jedli, kar je že bilo. ~"Pot je pot!" je rekel Pavle. ~Žganje 381 DvehMl, III | že bilo. ~"Pot je pot!" je rekel Pavle. ~Žganje pa 382 DvehMl, III | rekel Pavle. ~Žganje pa je bilo močno kakor ogenj in 383 DvehMl, III | močno kakor ogenj in se je razpalilo v krvi. ~"Nikoli 384 DvehMl, III | čemu bi ga zdaj ne? Pot je pot!" je rekel Pavle. ~Ko 385 DvehMl, III | ga zdaj ne? Pot je pot!" je rekel Pavle. ~Ko so jih 386 DvehMl, III | pijani vsi in tudi Pavle je bil pijan. Opotekel se je 387 DvehMl, III | je bil pijan. Opotekel se je na barko, ki se je narahlo 388 DvehMl, III | Opotekel se je na barko, ki se je narahlo zibala in obležal 389 DvehMl, III | narahlo zibala in obležal je tam, kamor so ga sunili; 390 DvehMl, III | so ga sunili; svojo culo je imel pod glavo. ~Kedaj da 391 DvehMl, III | pod glavo. ~Kedaj da se je vzdramil in kako, sam ni 392 DvehMl, III | sam ni vedel. Zašumelo mu je v glavi in zaobrnilo se 393 DvehMl, III | zaobrnilo se in občutil je, da je bolan; tako je bil 394 DvehMl, III | zaobrnilo se in občutil je, da je bolan; tako je bil truden, 395 DvehMl, III | občutil je, da je bolan; tako je bil truden, da še oči ni 396 DvehMl, III | oči ni odprl. ~"Kaj bi?" je rekel. "Strahoto bi videl, 397 DvehMl, III | Strahoto bi videl, rajši je ne vidim!" ~Ležal je dolgo, 398 DvehMl, III | rajši je ne vidim!" ~Ležal je dolgo, naposled pa ga je 399 DvehMl, III | je dolgo, naposled pa ga je močno zažejalo. ~Ko se je 400 DvehMl, III | je močno zažejalo. ~Ko se je ozrl z motnimi očmi, se 401 DvehMl, III | ozrl z motnimi očmi, se mu je najprej zazdelo, da je še 402 DvehMl, III | mu je najprej zazdelo, da je še z mnogimi drugimi zaklenjen 403 DvehMl, III | v prostorno ječo. Strop je bil nizek, vzduh težak in 404 DvehMl, III | vroč. Tik poleg Pavleta je ležal na svoji culi star 405 DvehMl, III | najbrž tudi bolan, ker je bil ves zasinel v obraz; 406 DvehMl, III | zasinel v obraz; ogovoril ga je, Pavle pa ni razumel njegove 407 DvehMl, III | in bridkost na obrazih!" je rekel. "Prav tako so se 408 DvehMl, III | tudi mene z njimi!" ~Okusil je vodo, topla je bila in kalna; 409 DvehMl, III | Okusil je vodo, topla je bila in kalna; samo usta 410 DvehMl, III | bila in kalna; samo usta si je izplaknil, nato pa jo je 411 DvehMl, III | je izplaknil, nato pa jo je izpljunil. ~"Saj večna ne 412 DvehMl, III | večna ne bo ta vožnja!" se je tolažil. "Sedem dni, so 413 DvehMl, III | prvi dan, se mi zdi, da je že minil. Mlad sem in močan, 414 DvehMl, III | ni bolezen, le utrujenost je in slabost! Mislil bom na 415 DvehMl, III | napol v omotici, tako se je vozil Pavle sedem dni in 416 DvehMl, III | sedem dni in sedem noči. Ko je ob jutru osmega dne stopil 417 DvehMl, III | osmega dne stopil na suho, se je opotekal in ves bled je 418 DvehMl, III | je opotekal in ves bled je bil v obraz. Lojze je čakal 419 DvehMl, III | bled je bil v obraz. Lojze je čakal nanj, kakor sta si 420 DvehMl, III | bila pisala in spoznal ga je v gneči med stotimi. ~"Od 421 DvehMl, III | bi te čakal do noči!" ga je pozdravil. "Ves dan sem 422 DvehMl, III | zaradi tebe, sirota, ki te je morje tako razzibalo, da 423 DvehMl, III | nosiš s seboj?" ~"Niso!" je rekel Pavle; tako je bil 424 DvehMl, III | Niso!" je rekel Pavle; tako je bil utrujen, da se mu še 425 DvehMl, III | Nista se vozila dolgo. Lojze je skočil z vozá, Pavle za 426 DvehMl, III | sta stopila v krčmo, ki se je zdela Pavletu svetla in 427 DvehMl, III | prijazna. ~Prvi kozarec piva je izpraznil Pavle na dušek 428 DvehMl, III | dušek in vsa bolezen mu je mahoma odlegla. ~"Dobro 429 DvehMl, III | mahoma odlegla. ~"Dobro je pivo v tej hiši!" je rekel 430 DvehMl, III | Dobro je pivo v tej hiši!" je rekel Lojze. "Nemška krčma 431 DvehMl, III | rekel Lojze. "Nemška krčma je, zato ni tako umazana in 432 DvehMl, III | Lojze ni več smejal; resno je gledal, kakor da ga je bila 433 DvehMl, III | resno je gledal, kakor da ga je bila nenadoma obšla grenka 434 DvehMl, III | po stari domovini – in to je kakor pozdrav od onkraj 435 DvehMl, III | Kako da ne pametno?" se je začudil Pavle. ~"Saj sem 436 DvehMl, III | revščine več. Tudi mene je zaskrbelo, ko se drugače 437 DvehMl, III | skrb in bridkost!" ~Pavletu je šlo do srca kakor zimski 438 DvehMl, III | praviš, da ne bo dela zame?" je vprašal počasi in skoraj 439 DvehMl, III | počasi in skoraj strah ga je bilo teh besed, ki so bile 440 DvehMl, III | pravim? Nič ne pravim!" je zlovoljen odgovoril Lojze. " 441 DvehMl, III | kažeš grozo in žalost!" mu je očital Pavle. ~"Seveda sem 442 DvehMl, III | krajev in ker si fant, kakor je treba. Kaj naj bi te že 443 DvehMl, III | iskanje kaj izdalo; že jih je lepa vojska, ki se potepajo 444 DvehMl, III | nevšečnostim in pijva!" ~Lojze je bil takoj vesel in prešeren, 445 DvehMl, III | in prešeren, Pavletu pa je ležalo na srcu, kakor težka 446 DvehMl, III | Nocoj boš spal pri meni!" je rekel Lojze. "Tudi zmerom 447 DvehMl, III | dokler ne obogatiš! Prostorna je moja izba, zato ker časih 448 DvehMl, III | prirogovilim domov, da mi je še vsa premajhna! Ne velikokrat; 449 DvehMl, III | tiho držiš?" ~"Truden sem!" je rekel Pavle. ~"Zares si 450 DvehMl, III | iz krčme, še svetel dan je bil. ~"Pazi na pot!" je 451 DvehMl, III | je bil. ~"Pazi na pot!" je rekel Lojze. "Po hišah je 452 DvehMl, III | je rekel Lojze. "Po hišah je ne boš spoznal, ker so vse 453 DvehMl, III | enake, ampak štej, koliko je ovinkov in na katero stran. 454 DvehMl, III | daleč!" ~Lojzetova izba je bila prostorna, pohištva 455 DvehMl, III | Kaj bi mi ropotija," je rekel, "ko sem zdoma do 456 DvehMl, III | do noči; za molje in miši je ne bom kupaval!" ~Pavle 457 DvehMl, III | bom kupaval!" ~Pavle se je zgrudil na posteljo in je 458 DvehMl, III | je zgrudil na posteljo in je v tistem trenotku zaspal; 459 DvehMl, III | zaspal; trdno in sladko je spal, kakor že ne od tistega 460 DvehMl, III | ne od tistega dne, ko se je poslovil od svoje bajte. ~ 461 DvehMl, III | poslovil od svoje bajte. ~Ko se je vzdramil, je bilo jutro. 462 DvehMl, III | bajte. ~Ko se je vzdramil, je bilo jutro. Lačen je bil 463 DvehMl, III | vzdramil, je bilo jutro. Lačen je bil in žejen in kosti so 464 DvehMl, III | bilo. ~"Delaven dan ima!" je pomislil Pavle. "Da bi ga 465 DvehMl, III | tudi že jaz imel!" ~Umil se je do dobrega, ker je bil ves 466 DvehMl, III | Umil se je do dobrega, ker je bil ves blaten in sajast, 467 DvehMl, III | blaten in sajast, nato pa se je napotil v nemško krčmo. 468 DvehMl, III | v nemško krčmo. Kolikor je videl mesta, se mu je zdelo 469 DvehMl, III | Kolikor je videl mesta, se mu je zdelo pusto in neprijazno, 470 DvehMl, III | doma bi tukaj ne bil!" ga je spreletelo. ~V krčmi je 471 DvehMl, III | je spreletelo. ~V krčmi je Pavle kosil in tudi večerjal; 472 DvehMl, III | večerjal; šele pozno pod noč se je prikazal Lojze. ~"Dolgo 473 DvehMl, III | Dolgo te ni bilo!" ga je pozdravil Pavle. ~"Kaj misliš, 474 DvehMl, III | služim svoje tolarje?" mu je odgovoril trudni in lačni 475 DvehMl, III | in lačni Lojze. ~Pavleta je zabolelo, kakor da ga je 476 DvehMl, III | je zabolelo, kakor da ga je tuja roka udarila na lice. ~" 477 DvehMl, III | lice. ~"Čemu me žališ?" je vprašal. ~"Nikar se ob vsaki 478 DvehMl, III | povedal: lačen sem!" Ko je Lojze povečerjal, si je 479 DvehMl, III | je Lojze povečerjal, si je obrisal ustna in je pil, 480 DvehMl, III | si je obrisal ustna in je pil, nato pa je rekel: ~" 481 DvehMl, III | ustna in je pil, nato pa je rekel: ~"Že sem vprašal 482 DvehMl, III | tebe, ali kakor zakleto je! Zdi se mi prav zares, da 483 DvehMl, III | Zdi se mi prav zares, da je huda ura blizu! Vprašaj 484 DvehMl, III | smejo se ti! Ali danes je šele prvi dan, potrpel boš 485 DvehMl, III | tolarjev na barko." ~Pavle je povesil glavo in pivo mu 486 DvehMl, III | sem, že ob slovesu vedel!" je rekel tiho. ~"Zaradi tega 487 DvehMl, III | so dočakali!" ~Pavletu pa je bilo, kakor da mu je črna 488 DvehMl, III | pa je bilo, kakor da mu je črna senca pošepnila na 489 DvehMl, III | ne boš dočakal!" ~Zares je čakal Pavle teden dni, in 490 DvehMl, III | Pavle teden dni, in tudi je čakal tri tedne; Lojze pa 491 DvehMl, III | čakal tri tedne; Lojze pa je govoril: ~"Ne misli, da 492 DvehMl, III | govoril: ~"Ne misli, da je svetá konec, ker tvoje roke 493 DvehMl, III | bilo. Ali veš, koliko jih je včerajšnji dan v tem bogatem 494 DvehMl, III | kost na cesti? Umrlo jih je petdeset!" ~"To je greh, 495 DvehMl, III | Umrlo jih je petdeset!" ~"To je greh, to je bogokletstvo!" 496 DvehMl, III | petdeset!" ~"To je greh, to je bogokletstvo!" je vzkliknil 497 DvehMl, III | greh, to je bogokletstvo!" je vzkliknil Pavle. ~"Seveda 498 DvehMl, III | vzkliknil Pavle. ~"Seveda je! – Midva pa imava svoje 499 DvehMl, III | prepiraš z Bogom!" ~Pavle je slišal te besede in jih 500 DvehMl, III | slišal te besede in jih je razumel, zato je bilo njegovo