Part, Chapter

  1 DvehMl, I   |            je odgovorila Mana. ~"Že jima jo je dal, ob rojstvu
  2 DvehMl, I   |       jima jo je dal, ob rojstvu že! Ta dva se imata rada, kakor
  3 DvehMl, I   |         vem, kako nama je sojeno že v zibeli. Tako nama je sojeno:
  4 DvehMl, I   |         jo bo izkopal? Grenke so že solze, ti pa jih še greniš!" ~
  5 DvehMl, I   |    samotni noči? Koliko solz sta že prelila na kamen, ki jih
  6 DvehMl, I   |          občutil? Koliko vzdihov že spustila k zvezdam, ki jih
  7 DvehMl, I   |        storila zlega, da bi bila že v zibeli sojena!" ~"Zlo
  8 DvehMl, I   |          je obema, da je paradiž že čisto blizu, da je treba
  9 DvehMl, I   |     nisem prej domislil, zdavnaj že!" je vzkliknil Pavle. "Lahko
 10 DvehMl, I   |      Pavle. "Lahko bi letos imel že lepo merico tolarjev, lahko
 11 DvehMl, I   |          tolarjev, lahko bi štel že mesece in dneve celó, da
 12 DvehMl, I   |       rekel Pavle. "Predolgo sem že odlašal – sedel sem na zapečku,
 13 DvehMl, I   |        močnejši! Kaj jih ni bilo že na stotine, ki so obogateli
 14 DvehMl, I   |          da je svetel dan, pa je že zdavnaj za hribom večerna
 15 DvehMl, I   |   nedeljska je vabila dolina. In že nista vedela, ali so pesmi
 16 DvehMl, II  |    otroku, ki kliče po materi!" ~Že ob tisti grenki uri slovesa
 17 DvehMl, II  |        težke, kakor da je romala že dolge ure. Cula v roki ni
 18 DvehMl, II  |       barko, v drugi barki pa se že pelje njegovo siromaštvo
 19 DvehMl, II  |         pivcev; nekateri so bili že pijani, vsi pa so bili razgreti
 20 DvehMl, II  |          do večera. Jutri zgodaj že, mislim, da moram na pot,
 21 DvehMl, II  |           da moram na pot, če ne že opolnoči. Pijva ta dan in
 22 DvehMl, II  |         odpovedale. ~"Kaj je res že treba?" je vprašal Pavle
 23 DvehMl, II  |      Pavle malodušen. ~"Pozno je že," je odvrnila Mana. "Lepo
 24 DvehMl, II  |     govorila besede. Ko sta bila že daleč, sta vprašala za cesto
 25 DvehMl, II  |       drugi strani ulice so bila že svetla; v veži pa je bila
 26 DvehMl, III |          sto korakov daleč. ~"Je že tako sojeno, kakor je sojeno,"
 27 DvehMl, III |     vprašal popotnika: ~"Ali smo že daleč in kje smo?" ~Popotnik
 28 DvehMl, III |       Naveličal se boš! Zdaj smo že blizu do nemške zemlje in
 29 DvehMl, III |           Prestal bom pot, kakor že je; da bi le drugo vse!"
 30 DvehMl, III |        lačni in so jedli, kar je že bilo. ~"Pot je pot!" je
 31 DvehMl, III |       prvi dan, se mi zdi, da je že minil. Mlad sem in močan,
 32 DvehMl, III |          je treba. Kaj naj bi te že na pragu ozmerjal? Ker si
 33 DvehMl, III |        če bo iskanje kaj izdalo; že jih je lepa vojska, ki se
 34 DvehMl, III |         in sladko je spal, kakor že ne od tistega dne, ko se
 35 DvehMl, III |   pomislil Pavle. "Da bi ga tudi že jaz imel!" ~Umil se je do
 36 DvehMl, III |         pil, nato pa je rekel: ~"Že sem vprašal zaradi tebe,
 37 DvehMl, III |        več teknilo. ~"Vedel sem, že ob slovesu vedel!" je rekel
 38 DvehMl, IV  |         vsa vesela. ~"Skoraj sem že mislila, da si se izgubila!
 39 DvehMl, IV  |        Vse to, kakor je, bi bila že dota za kajžarjevo hči!
 40 DvehMl, IV  |      lica. ~"Dolgo pot sem danes že preromala in veliko bridkosti
 41 DvehMl, IV  |    preromala in veliko bridkosti že užila; trudna sem!" je rekla. ~"
 42 DvehMl, IV  |          zvesti fant, zdavnaj je že; zato je šel, ker me je
 43 DvehMl, IV  |        ali Mana je videla, da je že svetel dan. Urno je vstala
 44 DvehMl, IV  |         Ne za gospôdo!" ~"Ali si že kdaj služila?" ~"Ne še!" ~"
 45 DvehMl, IV  |         svetu. – Malo si se zdaj že naučila; tistim odpovej
 46 DvehMl, IV  |      besede pljunki, bi bila jaz že opljuvana od vrha do tal!
 47 DvehMl, IV  |     pisala bi rada!" ~"Kaj ti je že pisal?" je vprašala Hanca. ~"
 48 DvehMl, IV  |       ime tistega Lojzeta, ki je že tam, on pa náte, ki si tukaj." ~"
 49 DvehMl, V   |           Zoper vsako bolezen so že iznašli zdravilo, za lakoto
 50 DvehMl, V   |          pravico, ali naj je bil že kdorkoli, velik falot je
 51 DvehMl, V   |        in po trideset let, ki so že sivi in izžeti in imajo
 52 DvehMl, V   |      odgovoril. Premišljeval sem že prej, kako pač živi tistih
 53 DvehMl, V   |         ki so jo našli na cesti. Že sam sem srečaval take ljudi,
 54 DvehMl, V   |       jaz ostanem. Pa tudi če bi že barka name čakala, ne vem,
 55 DvehMl, V   |        tisoč, jutri jih bo morda že deset tisoč, nazadnje jih
 56 DvehMl, V   |        ko je sila, da grem, zdaj že komaj čakam tiste barke!
 57 DvehMl, V   |          je točil; roka se mu je že tresla in pivo se je razlivalo
 58 DvehMl, V   |       pot. ~"Bral sem, da jih je že sto tisoč!" je rekel Pavletu. ~"
 59 DvehMl, V   |          jaz dal, da bi te kmalu že spet videl! Pozdravljam
 60 DvehMl, VI  |         smo našli, kar smo imeli že od nekdaj: trud in skrb,
 61 DvehMl, VI  |         kakor da nama je paradiž že blizu, že napol odprt. Hitreje
 62 DvehMl, VI  |        nama je paradiž že blizu, že napol odprt. Hitreje se
 63 DvehMl, VI  |          let, se prisluženi doti že kar nocoj odpovej! Malo
 64 DvehMl, VI  |         pisala!" je rekla Mana. "Že mojemu srcu je dovolj te
 65 DvehMl, VI  |          nisem, ampak za silo bo že. Kaj pa imaš tukaj? Šest
 66 DvehMl, VI  |          da me je strah. Rada bi že bila doma, tam pod svetim
 67 DvehMl, VII |      križem po cestah, pa je bil že truden. Ker ni vedel, kje
 68 DvehMl, VII |       drugo čašo in še tretjo in že se mu je zazdelo, da je
 69 DvehMl, VII |         vprašal Talijan. ~"Dolgo že nisem," je rekel Pavle. "
 70 DvehMl, VII |        je rekel Talijanu: "Glej, že spotoma sem se bil namenil:
 71 DvehMl, VII |    obrnil do Pavleta. "Če bi rad že do noči zapravil zadnji
 72 DvehMl, VII |        je mislil. "S kolom bi se že tepel, z nožem pa nisem
 73 DvehMl, VII |          vem, ali je tretji, ali že četrti dan. Tam med razbojniki
 74 DvehMl, VII |         Pojdiva večerjat, saj se že mrači," ga je povabil Pavle. ~"
 75 DvehMl, VII |      kolom tepen." ~"Tudi jaz bi že rad okusil, kako počivajo
 76 DvehMl, VII |   prenočišče, kjer jih je ležalo že do dvajset; postelja je
 77 DvehMl, VII |      Čudohitro je plavala barka, že je tam zeleni breg. Ob bregu
 78 DvehMl, VIII|   netopirji pod večer. ~"Kam sem že rekel, da pojdem?" je premišljeval
 79 DvehMl, VIII|      takoj, bi zdajle ob tej uri že sladko počival – zakaj si
 80 DvehMl, VIII|          niso pregnali. Spotoma, že pod mrak, je ugledal na
 81 DvehMl, VIII|       skrbeh. "Žeje in gladu sem že navajen pod milim nebom,
 82 DvehMl, VIII|      blodim – tri dni, ali morda že teden dni? Čemu blodim,
 83 DvehMl, VIII|       zasledil njen dom, je bilo že kasno pod noč. Potrkal je
 84 DvehMl, VIII|         Ampak zdaj se mi zdi: če že pošte prenašaš, prenašaj
 85 DvehMl, VIII|        štiri tedne bi bilo morda že malo preveč, zato mu kar
 86 DvehMl, VIII|    žalostna, se ne povrne." ~"Je že narobe. Piši mu, da si vesela,
 87 DvehMl, VIII|      spomin na srce in na oči. ~"Že imam ženina v Ameriki,"
 88 KrcmEl, I   |          lenobe in malobrižnosti že zdavnaj pocepali vsi do
 89 KrcmEl, I   |         mu odgovarjali: "Za silo že imamo, kaj bi se še nadalje
 90 KrcmEl, I   |          komaj si ustna oblizne, že vest zavpije: "Nehaj! Ne
 91 KrcmEl, I   |     pozabil, da je bil izpraznil že troje vrhanih bokalov, še
 92 KrcmEl, I   |     pogledal proti stropu, zakaj že se je bilo razmaknilo nebo
 93 KrcmEl, I   |         modrovali. ~"Star je bil že, počitka potreben; kdo bi
 94 KrcmEl, I   |       rekel drugi. ~"Boljših sem že videl," je rekel tretji. ~
 95 KrcmEl, I   |        zgrudiš. Ali tvoje oči so že rdeče, zgrudil se boš." ~"
 96 KrcmEl, I   |         Pijan sem; mnogokdaj sem že pil in moško sem pil, ali
 97 KrcmEl, I   |    človek jezil?" je rekel napol že v spanju. "Tudi župnik je
 98 KrcmEl, I   |   Matjaža. Ni hodil dolgo, pa je že ugledal njegov slavni grad,
 99 KrcmEl, II  |        sta na vrt, ki je bil ves že v senci; nad črnimi vejami
100 KrcmEl, II  |       nocoj, ali nocoj ti povem: že tisto noč in tisto uro,
101 KrcmEl, II  |     pojdem," je vzkliknila Mana; že so bile solze v očeh in
102 KrcmEl, II  |         Kedaj se napotiš?" ~"Ali že jutri, ali pojutrišnjem,
103 KrcmEl, II  |       poznalo, da je izkusil pač že mnogo hudega. Ali prečudno
104 KrcmEl, II  |       mizo kozarec, ki ga je bil že vzdignil do usten. ~"Kdo
105 KrcmEl, II  |        se mu je zgodilo. Trikrat že je bil vzdignil kozarec,
106 KrcmEl, II  |        steklenici ter je točila. Že mu je bilo toplo v lica,
107 KrcmEl, II  |         mu je bilo toplo v lica, že so gledale njegove oči svetlejše
108 KrcmEl, II  |          svetlejše in veselejše, že je odprl usta, da bi poklical
109 KrcmEl, II  |            Ali pojdeš odtod? Ali že nocoj, ali šele jutri?" ~
110 KrcmEl, II  |         zemlja topla. Ali rad bi že spet ležal če ne med ljudmi
111 KrcmEl, II  |          noč in zdaj je resnično že poldne. Kaj pa me gledate
112 KrcmEl, II  |          zatajenih solz. ~"Zakaj že danes, zakaj se ti tako
113 KrcmEl, II  |         je videl, da se je sonce že bilo nagnilo blizu do hriba.
114 KrcmEl, II  |         izza vrta; tako daleč je že bil, da ni več razločil
115 KrcmEl, II  |         pragu. Ko se je Potnikov že nameril v hrib, je še slišal
116 KrcmEl, III |       bilo kakor aprilsko vreme; že ob tistih časih, ko je stari
117 KrcmEl, III |    krčmarju Eliju; ko pa je imel že rdeče oči in težak jezik,
118 KrcmEl, III |  najrajši tolažil. ~"Tako nam je že sojeno," je rekel Potnik. "
119 KrcmEl, III |    tiščal v pesti silno gorjačo. Že sem bil skoraj zamahnil,
120 KrcmEl, III |     velik strah. ~"Drži me, kdor že si, ne hodi zdaj od mene,
121 KrcmEl, III |      utonila bridkost, iz tretje že se je vzdignilo sladko veselje.
122 KrcmEl, III |        gostje vsi, kakor so bili že vinski, so zapeli tisto
123 KrcmEl, IV  |       mrtev in pokopan, trava mu že raste na grobu." ~Ali drugi
124 KrcmEl, IV  |       sanje. Kdo izmed nas ga ni že videl? Bog mu daj večni
125 KrcmEl, IV  |        groba ni zaslužil. Bog bo že vedel, zakaj ni dodelil
126 KrcmEl, IV  |        zemlja; dobra volja pa je že pol žetve." ~In vse je bilo,
127 KrcmEl, IV  |  ponedeljek vzdihovali. ~Jeseni, že v oktobru, pa se je nenadoma
128 KrcmEl, IV  |        jim je dekla. –  Na zimo, že blizu božiča, je osupnila
129 KrcmEl, IV  |           so ga vpraševali. ~"Bi že bilo. Ampak za čelom brní,
130 KrcmEl, IV  |      svetilko. "Čas je, pozna je že ura." ~Martinov je imel
131 KrcmEl, IV  |        si še rekel, da si mi dal že več ko preveč in da še toliko
132 KrcmEl, IV  |         boš selil?" ~"Na spomlad že, na spomlad," je odgovoril
133 KrcmEl, IV  |         žarke svetlobe. ~"Ali je že bil tukaj, ali je že prišel
134 KrcmEl, IV  |          je že bil tukaj, ali je že prišel tod mimo?" je vzkriknil
135 KrcmEl, IV  |       farovška streha se je bila že trikrat vnela in trikrat
136 KrcmEl, IV  |        cigan? Glej, vsa vroča je že cunja, izplakni jo!" ~Jezik
137 KrcmEl, IV  |          pa je ni maral. ~"Da bi že noč minila, da bi se že
138 KrcmEl, IV  |          že noč minila, da bi se že zarja prikazala! – Glej,
139 KrcmEl, IV  | prikazala! – Glej, steklenica bo že prazna, pa nisem ne pijan
140 KrcmEl, V   |       noč! Jaz pa pojdem; čas je že in zadnja ura; da bi gledal
141 KrcmEl, V   |          srcu: ~"O, da sem vstal že prvi dan, da nisem vprašal
142 KrcmEl, V   |       pot! Zdaj pa je moja misel že vsa malodušna in noge so
143 KrcmEl, V   |          iskat, ali je vaše srce že trdno dovolj? Ali še ni
144 KrcmEl, V   |      Moja ura je, kadar se ploha že ulije. Tako je bilo zmerom
145 KrcmEl, V   |          je bilo zmerom z menoj, že od davnih stoletij!" ~Najmlajši
146 KrcmEl, V   |       zore ne čakaj! – Mnogo sem že doživel takih noči, da bi
147 KrcmEl, V   |         ne bil toliko! Mnogo sem že videl ljudi, ki so omahovali,
148 KrcmEl, V   |     nazadnje je rekel: ~"Taka je že postava in zapoved v meni,
149 KrcmEl, V   |          na vzhodu; ali pihal je že hladni jutranji veter in
150 KrcmEl, V   |     besede. ~Razšli so se gostje že ob zgodnjem mraku, krčmar
151 KrcmEl, V   |   Obojega bo kmalu konec, Elija! Že predolgo, se mi zdi, da
152 KrcmEl, V   |   počival; treba bo spet na pot, že štejem dni." ~Dolgo mu je
153 KrcmEl, V   |      cágavce! Zdaj imaš na dlani že vse, kar si hotel; le pest
154 KrcmEl, V   |          omahnil. Južina je bila že pred teboj, pa ti je padla
155 KrcmEl, V   |         nisi izpraznil, pa se ti že na licih pozna!" ~"Kaj da
156 KrcmEl, V   |        Cigan, povej: ali si imel že kdaj hude sanje?" ~"Imel
157 KrcmEl, V   |         je smejal. ~"Predpust je že pri kraju, krčmar Elija,
158 KrcmEl, V   |          veselo pesem, ko boš ti že pod mizo smrčal. Mnogo in
159 KrcmEl, V   |      strahu, pa je planil v hrib že prvi beli plamen in je obžaril
160 KrcmEl, V   |          ugasnile in ugasnile so že tudi zvezde na nebu. ~Tiho
161 KrcmEl, VI  |         bila na jeziku in v grlu že kakor dežnica; točil si
162 KrcmEl, VI  |        drago špansko vino, ki je že ob prvem požirku planilo
163 KrcmEl, VI  |        natočil do roba. ~"Kaj si že tukaj, bratec? Pozdravljen!
164 KrcmEl, VI  |   takorekoč po postavi? Kakor si že bodi, odpočij si pod mojo
165 KrcmEl, VI  |        te, siromak, in tudi vina že dolgo nisi okusil! Ná, pij,
166 KrcmEl, VI  |      Elija in Izis. ~Ko se mu je že opletal jezik, je izpraševal
167 KrcmEl, VI  |     zvest! Vse rdeče in bolne so že moje oči od samih solzâ,
168 KrcmEl, VI  |        si prosil!" ~Elija je bil že pristavil k ustnicam, pa
169 KrcmEl, VI  |        stopil je na cesto. Dolgo že ni videl svetlega dne in
170 SimnuS, I   |      konca, tako da se je zemlja že za ped globoko usedla pod
171 SimnuS, I   |         je pomislil: "Velikokrat že so rekli, da je pravica
172 SimnuS, I   |       Bliže bom grobu in duša bo že našla svojo pot!" ~Res je
173 SimnuS, I   |         večerje; vse drugo se bo že naredilo, kakor je božja
174 SimnuS, I   |        morda vsaj s spominom. Bo že Bog dal, da se biriči ne
175 SimnuS, I   |        in zato je spoznal, da so že blizu tisti kraji. ~"Kako
176 SimnuS, I   |          vekomaj spal? Voz stoji že pol ure, ti pa smrčiš! Vstani
177 SimnuS, I   |        je nekoč, kakor v davnih, že pozabljenih sanjah, videl
178 SimnuS, II  |          tebi, ne po teh krajih, že zdavnaj ne! – Služil pa
179 SimnuS, II  |         kladiva, tudi noge se mi že tresejo. In tako je ukazal
180 SimnuS, II  |     Sirotnika da se pišeš?" ~"Je že res!" ~Župan je pogledal
181 SimnuS, II  |          in od starosti. ~"Nekam že pridemo," si je mislil, "
182 SimnuS, III |       starec. ~"Koliko križev pa že nosiš, da si tako betežen?"
183 SimnuS, III |     pomaknil. ~"Petdeset let! Pa že popotna smrt, pa že občinska
184 SimnuS, III |           Pa že popotna smrt, pa že občinska nadloga! – Meni
185 SimnuS, III |         vam ga je Bog poslal, je že vedel zakaj! Pa tudi ni
186 SimnuS, III |          pa je izpregovoril ~"Je že prav, da gresta, ampak kolikor
187 SimnuS, III |        bi tepež ne bil koristen, že zategadelj ne, ker bi sirotni
188 SimnuS, III |       obadva biriča, ki sta bila že vsa potna in zasopla: ~"
189 SimnuS, IV  |          ljubezni. Skoraj je bil že pozabil na domovino, a glej,
190 SimnuS, IV  |         hrib; pol doline je bilo že v senci. Biriča sta ležala
191 SimnuS, IV  |          pride k pogrebu. Noč bo že in morda bo že jutro, ko
192 SimnuS, IV  |   pogrebu. Noč bo že in morda bo že jutro, ko se povrne posvetna
193 SimnuS, V   |     ampak postava ga je spoznala že po obrazu in je slekla do
194 SimnuS, V   |          bi nam zavozlal, kar je že napol razvozlano! Kaj nimaš
195 SimnuS, V   |       noč. Večerna zarja je bila že ugasnila, zvezde so sijale,
196 SimnuS, V   |       modrosti; zato so molčali. Že je minila ena ura, že je
197 SimnuS, V   |   molčali. Že je minila ena ura, že je minila druga; tiha dremotnost
198 SimnuS, VI  |     Odpočijmo si še mi; jutro bo že dalo, kar bo dalo!" ~Polegli
199 SimnuS, VII |          Prisojnico. Navsezgodaj že so se bleščali vsi prisojni
200 SimnuS, VII |         spanje. Rosa jim je bila že omočila lica, ali utrujenost
201 SimnuS, VII |        je iztegnil desnico. ~"Je že res, da je tam!" ga je zavrnil
202 SimnuS, VII |          človeku, da je izdihnil že zdavnaj in da ni prav nič
203 SimnuS, VII |     postelji je ležal, pa je bil že pijan. Ko sem mu razložil
204 SimnuS, VII |         Razbojnik! Saj sem vedel že od začetka, da te je sama
205 SimnuS, VIII|        in naredilo, se je nagnil že mrak na Prisojnico in na
206 SimnuS, VIII|      zavil proti dolini, je bila že pozna noč in hotelo se mu
207 SimnuS, VIII|    koleselj ni za dva!" ~"Se bom že stisnil, se bom že stisnil!" ~
208 SimnuS, VIII|        Se bom že stisnil, se bom že stisnil!" ~Župan ni pogledal
209 SimnuS, VIII|           a počasi daje! – Glej, že sva v dolini! Adijo, pa
210 SimnuS, VIII|      prijazno pozdravil. ~"Dolgo že te nisem videl, o župan,
211 SimnuS, VIII|     zakaj obadva župana sta bila že v grobu. ~ ~