Part, Chapter

  1 DvehMl, I   |          let mu je bilo. ~Mana je bila hči kmeta Lukanca, četrta
  2 DvehMl, I   |         do županove krčme. Tam so bila vsa okna svetla; veseli
  3 DvehMl, I   |            v hrib in čez goro, bi bila slišala svatovsko ukanje,
  4 DvehMl, I   |    svatovsko ukanje, v srce bi ga bila slišala. ~"Zdaj gre v hrib
  5 DvehMl, I   |       danes oblačno. Kako bi nama bila sojena sama bridkost? Ni
  6 DvehMl, I   |          brez pokore, ali kakó bi bila pokora brez greha? Nikomur
  7 DvehMl, I   |        nisva storila zlega, da bi bila že v zibeli sojena!" ~"Zlo
  8 DvehMl, I   |       mesto služit. Nič mlajša ni bila od mene, nič močnejša in
  9 DvehMl, I   |         vode in krme, vrata pa so bila odprta in koj zunaj je bila
 10 DvehMl, I   |       bila odprta in koj zunaj je bila zelena paša! Kaj je potreba,
 11 DvehMl, I   |            Tako vesela, kakor sta bila, sta se prijela za roko
 12 DvehMl, I   |        spremenilo, Pavle, ker sva bila žalostna do smrti. Kaj nisi
 13 DvehMl, I   |      zapela tudi onadva. ~"Pa sva bila samotna, pa sva se skrivala
 14 DvehMl, I   |        roka ukazala. Kajžarja sva bila, nisva več kajžarja. Žalostna
 15 DvehMl, I   |        več kajžarja. Žalostna sva bila, nisva več žalostna. Zvezde
 16 DvehMl, I   |         Mana. ~Šla sta, kakor sta bila, roko v roki, naravnost
 17 DvehMl, II  |         srca rad. Vse drugačna je bila bajta, ves drugačen svet
 18 DvehMl, II  |         jaz vesela." ~Ali Mana ni bila prav nič vesela. Ves lepši
 19 DvehMl, II  |         dolge ure. Cula v roki ni bila velika, ali vlekla jo je
 20 DvehMl, II  |           pod vasjo, kakor sta se bila domenila. Pavle je sedel
 21 DvehMl, II  |               Če bi moja ljubezen bila tvoj kruh, Mana, nikoli
 22 DvehMl, II  |           do železnice.  Sama sta bila v vozu do druge postaje;
 23 DvehMl, II  |        vsi. ~Pavle in Mana pa sta bila žalostna. ~"Kakor da bi
 24 DvehMl, II  |         prijaznejša, zato, ker je bila zunaj pobeljena in ker je
 25 DvehMl, II  |          je rekel Pavle. ~Izba je bila nizka, zatohla in močno
 26 DvehMl, II  |           nama." ~Le tisti čas je bila Mana sama, ko je Pavle šel,
 27 DvehMl, II  |        karto za Ameriko. In ko je bila sama, se je vsa velika žalost
 28 DvehMl, II  |           Jokala si, Mana, ker si bila sama. Ne jokaj, Mana. Z
 29 DvehMl, II  |       sonce svetilo!" ~Vesela sta bila in glasna, lica so jima
 30 DvehMl, II  |           govorila besede. Ko sta bila že daleč, sta vprašala za
 31 DvehMl, II  |         papirju zapisano. Hiša je bila čisto blizu, kakor da sta
 32 DvehMl, II  |         čisto blizu, kakor da sta bila šla ponevedoma naravnost
 33 DvehMl, II  |          na drugi strani ulice so bila že svetla; v veži pa je
 34 DvehMl, II  |           že svetla; v veži pa je bila noč, da sta si komaj videla
 35 DvehMl, III |          ulici do postaje. Noč je bila tako črna, da je videl komaj
 36 DvehMl, III |          ni ganila, priraščena je bila v zemljo. "Pridi k meni,
 37 DvehMl, III |          Jed, ki so jo dobili, je bila pač jed, ali sam Bog vedi,
 38 DvehMl, III |          ali sam Bog vedi, kaj je bila drugače; popotniki so bili
 39 DvehMl, III |          Okusil je vodo, topla je bila in kalna; samo usta si je
 40 DvehMl, III |          čakal nanj, kakor sta si bila pisala in spoznal ga je
 41 DvehMl, III |         je gledal, kakor da ga je bila nenadoma obšla grenka misel. ~"
 42 DvehMl, III |        daleč!" ~Lojzetova izba je bila prostorna, pohištva pa ni
 43 DvehMl, IV  |       stopila v tesno izbo, ki je bila komaj pet korakov dolga
 44 DvehMl, IV  |         troje široka. Postelja je bila v nji, miza in stol, nič
 45 DvehMl, IV  |           nič drugega. Miza pa je bila vsa polna; ogledalo, škatle
 46 DvehMl, IV  |              Vse to, kakor je, bi bila že dota za kajžarjevo hči!
 47 DvehMl, IV  |      sreča prijazna, kakor je tej bila, pa so brez potrebe tekle
 48 DvehMl, IV  |        dolgo ni zaspala, kakor je bila trudna. Vesele so bile besede,
 49 DvehMl, IV  |           Tudi jaz, da bi tako ne bila! Tam v naših krajih nosijo
 50 DvehMl, IV  |         ki je oddajala službe, ni bila prijazna, zakaj takoj je
 51 DvehMl, IV  |        ozrla po kuhinji; temna je bila in nepriljudna; na ognjišču
 52 DvehMl, IV  |       nepriljudna; na ognjišču je bila skladovnica umazanih posod. ~"
 53 DvehMl, IV  |    postlala v kuhinji na tleh, je bila tako trudna, kakor da je
 54 DvehMl, IV  |      Zabiti kmet!" Tako trudna je bila, da še žalosti ni občutila;
 55 DvehMl, IV  |           njih besede pljunki, bi bila jaz že opljuvana od vrha
 56 DvehMl, V   |         rad bi se napil." ~Ko sta bila v krčmi, je Lojze pokusil
 57 DvehMl, V   |           je rekel Lojze. "Če sta bila dva in če sta se imela rada,
 58 DvehMl, V   |          sta se imela rada, bi se bila držala za roko in se nikoli
 59 DvehMl, V   |        hudega umreti na tujem, bi bila devetkratna smrt!" ~Veliko
 60 DvehMl, V   |       roko za slovo; Pavletova je bila vsa mrzla in potna, kakor
 61 DvehMl, VI  |         srce nazaj." ~"Obadva sta bila otroka! Le otrok sanja o
 62 DvehMl, VI  |          se res imela rada, bi se bila držala trdno za roko, trdno
 63 DvehMl, VI  |     slabotna; obadva skupaj pa bi bila močna, da bi vaju noben
 64 DvehMl, VI  |   spominjam na tiste čase, ko sem bila sama še otrok." ~"Vse je,
 65 DvehMl, VI  |          vrnil vesel in bogat! Ne bila bi mu le dekle, še sestra
 66 DvehMl, VI  |           še sestra in mati bi mu bila!" ~"Če te ima rad, kakor
 67 DvehMl, VI  |           tuji postelji in ker je bila pozna noč, so bile vse misli
 68 DvehMl, VI  |       Zdelo se ji je, kakor da je bila ogoljufala njegovo ljubezen
 69 DvehMl, VI  |     ženska, zavita v haljo, ki je bila šita kakor iz enega kosa
 70 DvehMl, VI  |            Tudi njena govorica je bila nerodna in tuja, tako da
 71 DvehMl, VI  |    pomislila Mana in tudi sama je bila lačna. ~Legla je v kuhinji
 72 DvehMl, VI  |        zardela. ~Zvečer, ko si je bila napravila posteljo, je rahlo
 73 DvehMl, VI  |           me je strah. Rada bi že bila doma, tam pod svetim Lenartom,
 74 DvehMl, VII |            Lojzetova lepa izba je bila zanj predraga; tisti dan,
 75 DvehMl, VII |         Nemoj više!" ~Govorica ni bila domača, ali podobna je bila
 76 DvehMl, VII |       bila domača, ali podobna je bila in Pavle se je razveselil.
 77 DvehMl, VII |     popotniki, izgnanci; težka je bila njih sapa. Hrvat in Pavle
 78 DvehMl, VII |           tisti večer. Obadva sta bila pijana, ko sta v pozni noči
 79 DvehMl, VII |    Lenartom je sedel; bajta pa je bila prostorna in vsa gosposka;
 80 DvehMl, VII |          sivo, razdrapano ruto je bila zavita in njen obraz je
 81 DvehMl, VIII|        beseda, ki si jo rekel, je bila nabasana malha cekinov. –
 82 KrcmEl, I   |          sivega kamna. ~Dolina je bila lepa, da ne lepše na svetu,
 83 KrcmEl, I   |        planine. Dolina sama pa je bila velik vrt sredi polja. Iznad
 84 KrcmEl, I   |       doline, zmerom glasnejša je bila in zmerom veselejša, vriskala
 85 KrcmEl, I   |       gledal proti nebu! Krčma je bila polna in prepevali smo veseli." ~
 86 KrcmEl, I   |        Sanje so bile, ali tudi je bila misel od Boga poslana. Skozi
 87 KrcmEl, I   |          in kaj pokora!' Kakor je bila težka njegova butara in
 88 KrcmEl, I   |        tresle, na njegovo lice je bila napisala smrt svojo prvo
 89 KrcmEl, I   |        vajeni; njegova pridiga je bila kakor rahel dež na polje,
 90 KrcmEl, I   |           še večja tolažba nam je bila njegova svetost: priprošnjica
 91 KrcmEl, I   | priprošnjica in zaščitnica nam je bila pred Bogom; od tiste milosti,
 92 KrcmEl, I   |         izdihnil. Kakor da jih je bila božja roka prenesla v druge
 93 KrcmEl, I   |           leta in stoletja, ki so bila pred njim. ~Vse to so osojniški
 94 KrcmEl, I   |        bili razvozlani, beseda je bila izpregovorjena, srca so
 95 KrcmEl, I   |           izpregovorjena, srca so bila potolažena. ~"Da bi le takega
 96 KrcmEl, I   |           župniku. Ali sedmina je bila podobna bahati svatbi. Še
 97 KrcmEl, I   |          po dolini. ~Dolina pa je bila tako tiha, kakor da je sapo
 98 KrcmEl, I   |        desno in na levo, kakor je bila široka, spotikal se je ob
 99 KrcmEl, I   |        moško sem pil, ali noga je bila trdna in pamet bistra ...
100 KrcmEl, I   |       tiho in žalostno, dolina je bila temna. ~Najmlajši sin se
101 KrcmEl, I   |        počasi v klanec. Dolina je bila vsa temna pod njima; kakor
102 KrcmEl, I   |      kakor silna črna skala se je bila noč zavalila vanjo in se
103 KrcmEl, II  |        stoji pred menoj, pa če bi bila sama smrt. Ali bojim se,
104 KrcmEl, II  |           in groza. Tam na dnu je bila pred davnimi časi bogata
105 KrcmEl, II  |           pogoltnila, zato ker ni bila vredna, da bi živela. –
106 KrcmEl, II  |         njen rodni sin!" ~Mana je bila žalostna, pa je rekla: ~"
107 KrcmEl, II  |           uro, pa bi se tista vrv bila zadrgnila, bi me ne izpustila
108 KrcmEl, II  |      počival pod to streho, ki je bila naša in ni več." ~Segli
109 KrcmEl, II  |          je prihitela do vrta, je bila vroča v lica, njene oči
110 KrcmEl, III |           ki pripoveduje, kako je bila siromaku vera poplačana
111 KrcmEl, III |           človek smejal, če bi ne bila resnična od začetka do konca. –
112 KrcmEl, III |       upiral. Njegova domačija je bila trdna in starodavna, kakor
113 KrcmEl, III |         vsega bogastva ostalo, je bila popotna palica. Tisto je
114 KrcmEl, III |           od začetka." – ~Taka je bila ciganova zgodba. Gostje
115 KrcmEl, III |         so ob poti. ~Bistra pa je bila Elijeva pamet; stopil je
116 KrcmEl, III |       napotil v hrib. ~Prelepa je bila noč in zvezde so žarko sijale,
117 KrcmEl, III |             Cigan je zagodel, ali bila je žalostna romarska pesem. ~"
118 KrcmEl, III |           razbegnili, kakor da je bila božja roka udarila mednje. ~
119 KrcmEl, III |        Elija in tudi po dolini so bila vsa okna svetla. ~
120 KrcmEl, IV  |      domov ob pozni uri, a ker je bila pot dolga, noč pa topla,
121 KrcmEl, IV  |          dolini; Elijeva krčma je bila ob nedeljah in praznikih
122 KrcmEl, IV  |       procesija, toliko krajša je bila; sosed za sosedom se je
123 KrcmEl, IV  |        Tudi farovška streha se je bila že trikrat vnela in trikrat
124 KrcmEl, IV  |        komaj je iskra planila, je bila udušena. Za Martinovo hišo
125 KrcmEl, IV  |           ne zaspan." ~Ali noč je bila dolga, nebo je bilo temno,
126 KrcmEl, V   |          topla spomladanja noč je bila. Vas je spala, le v Elijevi
127 KrcmEl, V   |      spala, le v Elijevi krčmi so bila okna še svetla. ~Sedel je
128 KrcmEl, V   |       roko. ~"Glej, črna senca je bila v dolini, zdaj pa je še
129 KrcmEl, V   |          temveč prišle so, ker je bila njih ura. In jaz sem prišel
130 KrcmEl, V   |           da je človek. Tolika je bila moja ponižnost in plašljivost.
131 KrcmEl, V   |        materin obraz. V spanju so bila njena lica bela in mlada,
132 KrcmEl, V   |           je bil prišel. Zunaj je bila še noč, ni se še belilo
133 KrcmEl, V   |          videl Elija; zarja se je bila zasvetila nad hribom. – ~
134 KrcmEl, V   |          dremal; upala in siva so bila njegova lica, njegova ustna
135 KrcmEl, V   |          in si omahnil. Južina je bila že pred teboj, pa ti je
136 KrcmEl, V   |      preden se je Mlinar ozrl, je bila izba prazna. Zaklenil je
137 KrcmEl, V   |           ugasnil, kakor da ga je bila popila jutranja zarja; človeško
138 KrcmEl, VI  |       osojniško faro. Kakor da je bila kuga pograbila ljudi ter
139 KrcmEl, VI  |    zabavljice. ~Njegova lica niso bila več bleda; rdečica je gorela
140 KrcmEl, VI  |         si je zgradil lopo, ki je bila kapelici podobna; ko je
141 KrcmEl, VI  |           kapelici podobna; ko je bila dozidana, je rekel: ~"Tukaj
142 KrcmEl, VI  |     zadnje hiše v hribu. Kadar je bila pesem pri kraju, pa je zažvenketalo
143 KrcmEl, VI  |           in štajerska vina so mu bila na jeziku in v grlu že kakor
144 KrcmEl, VI  |        njegovem srcu; in če bi se bila oglasila, bi se ji zasmejal
145 KrcmEl, VI  |       spanja na oči, v srcu pa bi bila groza in malodušnost. Ali
146 KrcmEl, VI  |          na svoj dom. ~Nedelja je bila, kmetje-tlačani so stali
147 KrcmEl, VI  |         zadnjega; vsa izba jih je bila polna. Elija je metal steklenice
148 KrcmEl, VI  |        tiho upanje. ~Tam, kjer je bila nekoč Potnikova domačija,
149 KrcmEl, VI  |       čaka dolina!" ~Tam, kjer je bila nekoč domačija Kovačevih,
150 KrcmEl, VI  |         bridkosti!" ~Tam, kjer je bila nekoč domačija Martinovih,
151 KrcmEl, VI  |          mi je le sanjalo? Ali ni bila to le predpustna burka?" ~"
152 SimnuS, I   |      slanine; kakor je hranil, je bila cula zmerom bolj ohlapna
153 SimnuS, I   |      njegovimi očmi; pokrajina je bila zmerom drugačna, ali zmerom
154 SimnuS, I   |        drugačna, ali zmerom mu je bila tuja. ~"Daleč je pač še
155 SimnuS, II  |           spoznal natanko, noč je bila in dež je lil, moje oči
156 SimnuS, II  |     prešinila župana misel, ki je bila tako prijetna, da se mu
157 SimnuS, II  |       kjer leži tisto kamenje, je bila nekoč prisojniška številka
158 SimnuS, II  |    številka devetindevetdeseta ni bila na svetu božjem drugega
159 SimnuS, II  |      kamen postavljena. Čegava je bila, to naj dandanašnji sam
160 SimnuS, III |                       III  Pot ni bila dolga in tudi ne strma;
161 SimnuS, III |          na meji in bi pravica ne bila dognana. In obadva hkrati
162 SimnuS, III |    oglasila obadva biriča, ki sta bila že vsa potna in zasopla: ~"
163 SimnuS, IV  |         opravilom pri kraju in je bila ura, da bi užival, ni bilo
164 SimnuS, IV  |    drugačnega opravila. ~Kmalu je bila v senci vsa dolina; le hribi
165 SimnuS, IV  |          o Gospod? – Najpoprej je bila beseda in so bile bukve,
166 SimnuS, IV  |          šele je bil človek in je bila živa kri. Kar je pisano,
167 SimnuS, IV  |     mnogoterim izkušnjavam; ni se bila zalezla vanj setev dvoma
168 SimnuS, V   |          temveč pravica, kakor je bila razodeta, se je vozila z
169 SimnuS, V   |        prerekala nadalje in bi se bila morda prerekala do polnoči,
170 SimnuS, V   |       tisto noč. Večerna zarja je bila že ugasnila, zvezde so sijale,
171 SimnuS, VI  |     nikoli nisi doživel, da bi te bila postava drugače pogledala
172 SimnuS, VI  |          službo?" ~Iblajtarja sta bila še zaspana in vsa meglena;
173 SimnuS, VI  |        kjer je ležalo! Duša pa ni bila v najini oblasti, tudi ne
174 SimnuS, VI  |          temveč v božjih rokah je bila!" ~Kdo bi se puntal zoper
175 SimnuS, VI  |      opravilo! Nadloga, ki nam je bila vsem skupaj od Boga poslana,
176 SimnuS, VI  |    zaspana in počitka željna, sta bila zlovoljna, napol zaradi
177 SimnuS, VI  |         po zaslužnem delu. Noč je bila vsa svetla in prazniška,
178 SimnuS, VII |         trdno spanje. Rosa jim je bila že omočila lica, ali utrujenost
179 SimnuS, VII |     spreletelo, kakor da se mu je bila belouška previla po hrbtu
180 SimnuS, VII |         čudnega, če ta nadloga ni bila nadloga in ta Šimen ne Šimen,
181 SimnuS, VII |         bodi!"  Kolikor bližja je bila kamenju, toliko bolj je
182 SimnuS, VII |           kamenju, toliko bolj je bila trudna procesija; vsa pot
183 SimnuS, VII |          procesija; vsa pot pa ni bila daljša za zdrave noge, nego
184 SimnuS, VII |        umolknil. ~V vseh srcih je bila malodušnost; najprvi pa
185 SimnuS, VIII|           in dobre volje; vest je bila očiščena, srce je bilo mirno. ~
186 SimnuS, VIII|         je zavil proti dolini, je bila že pozna noč in hotelo se
187 SimnuS, VIII|        žalostni, zakaj nadloga je bila velika in nihče ni vedel,
188 SimnuS, VIII|          večer tistega dne, ko je bila kapelica blagoslovljena.
189 SimnuS, VIII|           zakaj obadva župana sta bila že v grobu. ~ ~