| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] ruta 1 rute 1 ruto 5 s 170 sad 1 sadil 1 sadú 1 | Frequency [« »] 211 že 202 mi 189 bila 170 s 160 pavle 159 jih 152 le | Ivan Cankar Troje povesti IntraText - Concordances s |
Part, Chapter
1 DvehMl, I | sin Martinovca, kajžarja s hriba; štiriindvajset let 2 DvehMl, I | vsak po svoji poti, vsak s svojo žalostjo?" ~"Tako 3 DvehMl, I | so obogateli kar čez noč? S praznimi rokami, sirotni 4 DvehMl, I | zaukajva!" ~In zavrisnilo je s klanca dolgo veselo ukanje, 5 DvehMl, II | njegova, jo je pogledal s strmečimi očmi in je spoznal 6 DvehMl, II | tolažil in da bi se veselil s teboj. Kakor ti je dom siroten 7 DvehMl, II | je zgrabilo v grlu kakor s pestjo in molčal je. ~Na 8 DvehMl, II | vrnil človek iz Amerike s polno mošnjo in z zlato 9 DvehMl, II | srce pa se je pogovarjalo s srcem, ni bilo potreba besed. ~ 10 DvehMl, II | slovo, ni treba, da bi ga še s solzami. Pij, Mana, da stopi 11 DvehMl, II | videla v obraz. ~"Zdaj pa Bog s teboj, Manca." ~"Bog s teboj, 12 DvehMl, II | Bog s teboj, Manca." ~"Bog s teboj, Pavle." ~"Pa če za 13 DvehMl, II | Pa če za zmerom, Bog s teboj, nikoli ne bodi huda 14 DvehMl, II | se tudi solze poljubile s solzami, vroče so tekle 15 DvehMl, III | popotnikov, da so se duri s težavo zaprle. Še preden 16 DvehMl, III | sirotno bajto; vabila ga je s samotnimi očmi, dvoje praznih 17 DvehMl, III | zaradi bogastva, ki ga nosiš s seboj?" ~"Niso!" je rekel 18 DvehMl, III | se je, zakaj sam je bil s svojim srcem in s svojo 19 DvehMl, III | je bil s svojim srcem in s svojo žalostjo. ~ 20 DvehMl, IV | Hanca, ko ji je posvetila s svečo v obraz. "Glej jo, 21 DvehMl, IV | napotila k Hanci. ~"Kako je s teboj, kako se ti godi?" 22 DvehMl, IV | si sama ne upaš, pojdem s teboj!" ~"Saj bi vse dobro 23 DvehMl, IV | spoznala!" ~"Kaj bi z jezo in s spoznanjem?" je vsa žalostna 24 DvehMl, V | se ni nikoli z upanjem in s tolažbo upijanil. Nič ne 25 DvehMl, V | pomislil Lojze. ~"Kaj bo s tistimi, ki so prišli od 26 DvehMl, V | iščejo skorje na cesti!" ~S temnim obrazom je pomislil 27 DvehMl, V | da pojdi kar z menoj, kar s prvo barko! Ali za naju 28 DvehMl, V | je zapisano. Ali kaj bo s teboj, siromak vseh siromakov? 29 DvehMl, V | vseh siromakov? Tole bo s teboj: dokler te na cesto 30 DvehMl, V | in do ljudi; sam je bil; s povešeno glavo in stisnjenimi 31 DvehMl, V | ki sem jih bil prinesel s seboj, sem razpihnil kmalu 32 DvehMl, V | je Pavle ni več razločil s svojimi zameglelimi očmi. ~ 33 DvehMl, VI | mislila: "Če bi si doto le s samim trudom služila, prislužila 34 DvehMl, VI | je rekla. ~Hanca ji je s srepim očesom pogledala 35 DvehMl, VII | pod soncem in kjer prepeva s hriba svojo sladko pesem 36 DvehMl, VII | njega je kosil mlad človek s črnimi lasmi in črnimi očmi. 37 DvehMl, VII | ob tej vročini, ti pa še s culo na hrbtu? Jaz vem za 38 DvehMl, VII | je vprašal Talijana. ~"S kakšnim tolarjem?" se je 39 DvehMl, VII | je nož," si je mislil. "S kolom bi se že tepel, z 40 DvehMl, VII | Ne vem, če bi ti ustregel s svojim prenočiščem," je 41 DvehMl, VII | Ves sem truden, kakor s kolom tepen." ~"Tudi jaz 42 DvehMl, VII | šele razumel in je planil s postelje. Začel je preklinjati 43 DvehMl, VII | Tako sta živela in spala s Hrvatom dolgih sedem dni; 44 DvehMl, VII | kjer je Pavle bil kartal s Talijanom in s krivonoscem. 45 DvehMl, VII | bil kartal s Talijanom in s krivonoscem. Prinesli so 46 DvehMl, VIII| dvorišče, prostorno in pusto, s črnim prahom posuto. Legel 47 DvehMl, VIII| naju, kakor da sem prinesel s seboj nabasano malho cekinov! 48 DvehMl, VIII| Da nisi prinesel cekinov s seboj?" mu je odgovoril 49 KrcmEl, I | zatonila zarja, je stopil s hriba, a takrat se je spustila 50 KrcmEl, I | je bil župnik vzel v grob s seboj ne le vseh trideset 51 KrcmEl, I | dobili, ki ne bo stal za nami s palico in pokoro," je rekel 52 KrcmEl, I | grehov, temveč glej, da boš s svojimi opravil!" ~Nad osojniško 53 KrcmEl, I | mlad fant, govedo je gnal s paše. Proti nebu je pogledal, 54 KrcmEl, I | padel na kolena ter udaril s čelom ob tla. – ~"Kaj se 55 KrcmEl, II | je sklonil, pa je zgrabil s pestjo kos vlažne prsti. 56 KrcmEl, II | sami? Kamor pojdeš, pojdem s teboj!" ~Potnikov je dolgo 57 KrcmEl, II | globlje, prav do pekla – s temi rokami jo bom izkopal." ~" 58 KrcmEl, II | rokami jo bom izkopal." ~"S teboj pojdem," je vzkliknila 59 KrcmEl, II | strah." ~Pogledala ga je s plahimi očmi. ~"Kakor sem 60 KrcmEl, II | Strup lije kakor neurnik s hriba, jaz pa pojdem ter 61 KrcmEl, II | ne bilo? Daj, da pojdem s teboj." ~"Jaz pojdem ter 62 KrcmEl, II | Kovač je stal na pragu s palico v roki ter je kričal 63 KrcmEl, II | predse ter se je udaril s pestjo na čelo s toliko 64 KrcmEl, II | udaril s pestjo na čelo s toliko silo, da se mu je 65 KrcmEl, II | Elija sam je slonel tam s komolci na mizi, mežikal 66 KrcmEl, II | potrebne ljudi; tukaj ostani!" ~S temnim očesom ga je pogledal 67 KrcmEl, II | tako mudi? Komaj te dohajam s temi trudnimi nogami." ~ 68 KrcmEl, II | spodobi. Kamorkoli pojdeš, Bog s teboj; in da bi se povrnili 69 KrcmEl, II | Potnik vstal ter je udaril s pestjo po mizi. ~"Ali sem 70 KrcmEl, II | skledo za njim. ~"Kakor s to pipo in kakor s to skledo, 71 KrcmEl, II | Kakor s to pipo in kakor s to skledo, tako storim z 72 KrcmEl, II | daleč ga je ugledala Mana s polja in njene oči so ga 73 KrcmEl, II | teboj, da bi se poslovil s prijazno besedo in da bi 74 KrcmEl, II | Kdo pa je šel tod mimo s culo na rami?" je vprašal 75 KrcmEl, III | je tolažil vzdihujočega s prijazno besedo. Največkrat 76 KrcmEl, III | da jih je valpet tepel s škorpijoni, ko jih je prej 77 KrcmEl, III | zasukale in zmedle, da je s pijanimi očmi ugledal v 78 KrcmEl, III | poplačana in kaj da je napravil s tistim plačilom." ~"Pripoveduj, 79 KrcmEl, III | velik strah in udaril se je s pestjo na čelo. ~"Joj meni!" 80 KrcmEl, III | takrat obšlo siromaka in s spoznanjem ga je obšla grenka 81 KrcmEl, III | ciganu in ga je vprašal s takim glasom, kakor da bi 82 KrcmEl, III | Elija, zakaj pa me gledaš s temi hudimi očmi? Saj niti 83 KrcmEl, III | vzkliknil Potnik in je zamahnil s pestjo. ~Krčmar je osupnil 84 KrcmEl, III | in se je pogovarjal sam s seboj. ~"Pa vendarle se 85 KrcmEl, III | v misli ga poznam. Bog s teboj na dolgo pot. S teboj 86 KrcmEl, III | Bog s teboj na dolgo pot. S teboj in s tvojimi bi se 87 KrcmEl, III | na dolgo pot. S teboj in s tvojimi bi se ne meril rad. 88 KrcmEl, III | Grajžarja rubijo, Grajžarja s hriba. In da ga rubi Elija, 89 KrcmEl, III | obrazi, ko jih je povabil s prijazno besedo: ~"Dovolj 90 KrcmEl, III | ga je ošvrknil iznad rame s hudobnim pogledom. ~Prišli 91 KrcmEl, III | streznili so se mahoma, kakor s snežnico politi in do mozga 92 KrcmEl, III | Sosedje! Hlapec!" je klical s hripavim glasom. ~Ali nikogar 93 KrcmEl, IV | in še bratovščino bi pil s teboj." ~Cigan se ni zmotil 94 KrcmEl, IV | Prišel sem, da se pogovorim s teboj." ~"Tudi sedé se lahko 95 KrcmEl, IV | se je napotil proti domu s tako vedrim obrazom in mirnim 96 KrcmEl, IV | in ne spominjajte se me s kletvijo, temveč molite 97 KrcmEl, IV | se ne umikaj, nimam biča s seboj." ~"Kar nakratko povej," 98 KrcmEl, IV | zemlje nimam, kolikor bi je s tolarjem pokril." ~"Tudi 99 KrcmEl, IV | vztrepetal od groze ter planil s postelje. Zazdelo se mu 100 KrcmEl, IV | Nikar ne kriči, nimam biča s seboj. – Ampak poglej, ozri 101 KrcmEl, IV | stojiš in zijaš? Gasit!" ~"S tega kraja se lepše vidi," 102 KrcmEl, IV | prišel do farovža, se je s silnim truščem zrušila Martinova 103 KrcmEl, IV | zvonika so čakali kmetje s polnimi škafi; komaj je 104 KrcmEl, IV | ukazoval." ~Prisopel je kmet s polnim vedrom. ~"Kaj pa 105 KrcmEl, IV | velik razbojnik?" je vprašal s trudnim glasom. ~"O, silen 106 KrcmEl, IV | Počasi je govoril krčmar, s težkim, tihim glasom; cigan 107 KrcmEl, V | Vtepli so mi to črno vero s tako silo in tako zgodaj, 108 KrcmEl, V | ki je z dolgim korakom in s culo na hrbtu stopal mimo 109 KrcmEl, V | je slišal prešerno ukanje s hriba. Omahovaje je stopil 110 KrcmEl, V | je k mizi in si je točil s tresočo roko. ~"Pijem, ko 111 KrcmEl, V | Tisto vejo bom odžagal, sam s temi rokami jo bom odžagal – 112 KrcmEl, V | nato pa bíj, Grajžar, s svojo dolgo roko!" ~Izpil 113 KrcmEl, V | mizi in je gledal v tla s topim očesom. ~"Kar precej, 114 KrcmEl, V | v svojem srcu? Rekel si: S tistim bičem ga bom tepel, 115 KrcmEl, V | tistim bičem ga bom tepel, s katerim jih tepe sam. Nalijem 116 KrcmEl, V | ga je pritisnil na prsi s toliko silo, da je krčmar 117 KrcmEl, V | zasužnjili." ~Udaril je s pestmi ob mizo. ~"Ali če 118 KrcmEl, V | povprašujete po njem, ko ga nosi s seboj vsaki izmed vas! Ob 119 KrcmEl, VI | prešeren. Hujše je ravnal s svojimi podložniki, nego 120 KrcmEl, VI | podložniki, nego svoje dni valpet s tlačani. Hlapci in podložniki 121 KrcmEl, VI | hoje so hlapci izkopali s koreninami in s prstjó ter 122 KrcmEl, VI | izkopali s koreninami in s prstjó ter so jih presadili 123 KrcmEl, VI | zažvenketalo kakor trkanje s kozarci. Ljudje so poslušali 124 KrcmEl, VI | pridi in prinesi harmoniko s seboj! Pobotala se bova! 125 KrcmEl, VI | temveč obmetaval jih je s steklenicami in kozarci. ~" 126 KrcmEl, VI | tako dolgo, otroci moji? S težkim srcem vas čaka dolina!" ~ 127 KrcmEl, VI | jadrno bližal; voz je planil s hriba v dolino kakor ptica 128 SimnuS, I | spoznal bi jih morda vsaj s spominom. Bo že Bog dal, 129 SimnuS, II | rekel in je premeril Šimna s tako pazljivim in srepim 130 SimnuS, II | veleva! Kaj bi se prerekal s svetom, ki piše postave, 131 SimnuS, II | Župan je udaril tako močno s pestjo po mizi, da sta vztrepetala 132 SimnuS, II | ali kdo bi se prerekal s postavami? Gospôda jih je 133 SimnuS, II | da bomo vedeli, kako je s teboj!" ~Šimen je položil 134 SimnuS, II | je rekel. Nato je pokazal s palico preko polja. ~"Tam 135 SimnuS, II | čase in se je prepreglo s trnjem in osatom. ~Župan 136 SimnuS, II | modrost. ~Župan je ostal s svojo dolgo procesijo ob 137 SimnuS, III | se zapiše delu z dušo in s telesom, kakor grešnik zlodeju 138 SimnuS, III | Župan se je bil povrnil s polja, stal je na pragu 139 SimnuS, III | se ljutili?" je tolažil s prijazno besedo. "Razodelo 140 SimnuS, III | pripeljal v zlati kočiji s štirimi konji in s srebrno 141 SimnuS, III | kočiji s štirimi konji in s srebrno vprego: ali bi ga 142 SimnuS, III | pravica potrjena!" ~In je s palico pokazal na golo kamenje. ~ 143 SimnuS, IV | kakor kralja in gospodarja. S hriba so grmeli možnarji, 144 SimnuS, IV | Kar je pisano, je pisano; s postavo in pravico se ne 145 SimnuS, IV | prisojniški pa je z obrazom, s komolci in s koleni tiščal 146 SimnuS, IV | z obrazom, s komolci in s koleni tiščal v travo. ~ 147 SimnuS, IV | se povrne posvetna oblast s pisanim oznanilom. Jaz, 148 SimnuS, IV | do strehe; in ko sem bil s tem opravilom pri kraju 149 SimnuS, IV | pobožni rabelj, kaj bi bilo s tvojo pravico, o Gospod? – 150 SimnuS, IV | in svinjine so prinesli s seboj. Pili so in jedli, 151 SimnuS, V | pokimavali in so bili zadovoljni s seboj in s svojo modrostjo. 152 SimnuS, V | bili zadovoljni s seboj in s svojo modrostjo. Ko so dočakali, 153 SimnuS, V | jej in pij ter ne gani se s tega kamenja, dokler se 154 SimnuS, VI | nebo, ki mu je mežikalo s tisočerimi svetlimi očmi. ~" 155 SimnuS, VI | Tudi se ne smem ganiti s tega kamenja, ki nima gospodarja, 156 SimnuS, VI | klical, prinesel nam je s seboj vrhan koš nesreče, 157 SimnuS, VI | pohlevno počenil ter sprejemal s hvaležnostjo nezaslužene 158 SimnuS, VI | zaklical čuk od bogvedikje s svojim bridkostnim, pretresljivim 159 SimnuS, VII | videli sinoči, smo gledali s slepimi očmi. Nevernik, 160 SimnuS, VII | osojniški ga je ošvrknil s hudobnim pogledom: ~"Le 161 SimnuS, VII | bili blizu, in je rekel s slovesnim glasom: ~"Štiriindvajset 162 SimnuS, VII | govorila zadnje besede, kako je s tistim rojstvom in pismom! 163 SimnuS, VII | se prerekali še nadalje s temi rokomavhi! Napotimo 164 SimnuS, VIII| rekel: ~"Kaj tako počenjaš s krščanskimi ljudmi? Namesto 165 SimnuS, VIII| sosedne, kako so lakomili s kosom kruha, s kapljo vode 166 SimnuS, VIII| lakomili s kosom kruha, s kapljo vode za popotnega 167 SimnuS, VIII| pokrižali, nato pa so pobegnili s strahotnega kraja ter so 168 SimnuS, VIII| rami. ~"Malo bi se vozil s teboj; saj nazadnje si me 169 SimnuS, VIII| prisojniškega župana, zažugal mu je s prstom in je rekel: "Zahvali 170 SimnuS, VIII| niso dognali, kaj da bi s pismom in kaj da pomeni,