Part, Chapter

  1 DvehMl, I   |      vriskalo je preko doline. ~Pavle je bil sin Martinovca, kajžarja
  2 DvehMl, I   |            Svatujejo!" je rekel Pavle in je povesil glavo. ~Molčala
  3 DvehMl, I   |    tvoja pa v dolino!" je rekel Pavle. "Kar zdi se mi, da bi se
  4 DvehMl, I   |     obeh ni ganil roke v slovó. Pavle je gledal proti nebu in
  5 DvehMl, I   |       zdavnaj že!" je vzkliknil Pavle. "Lahko bi letos imel že
  6 DvehMl, I   |       ne bom odlašal," je rekel Pavle. "Predolgo sem že odlašal –
  7 DvehMl, I   |     same prešerne radosti se je Pavle zasmejal naglas. ~"Vse je
  8 DvehMl, I   |        njih. ~"Čakala bom nate, Pavle, in nikoli ne bom žalostna.
  9 DvehMl, I   |        vedela, da se povrneš!" ~Pavle se je razsrdil. ~"Kako pa
 10 DvehMl, I   |        kakor podnevi," je rekel Pavle. ~"Tudi meni se zdi, da
 11 DvehMl, I   |          Zato se je spremenilo, Pavle, ker sva bila žalostna do
 12 DvehMl, I   |    vriskajva z njimi!" je rekel Pavle. ~"Vabili so naju; pojdiva!" ~
 13 DvehMl, I   |         zaukalo doli, je zaukal Pavle; kadar je pesem pozdravila
 14 DvehMl, I   |    kakor gobavca," se je smejal Pavle. ~"Pa sva jokala, kakor
 15 DvehMl, I   |            Glej!" se je začudil Pavle. "Kaj se ti ne zdi, da je
 16 DvehMl, I   |       spremenilo!" je vzkliknil Pavle. "Kakor da je božja roka
 17 DvehMl, I   |         spremenila?" je vprašal Pavle ves začuden. ~"Spremenila
 18 DvehMl, I   |       med svate. ~"Pozdravljen, Pavle!" ~"Pozdravljena, Mana!" ~
 19 DvehMl, I   |  zagodli, pari so se vzdignili, Pavle in Mana sta zaplesala, najprva
 20 DvehMl, II  |     domenila, tako sta storila. Pavle je prodal svojo revščino
 21 DvehMl, II  |         niso trgali. ~Ali ko je Pavle prodal svojo bajto, se mu
 22 DvehMl, II  |         in ozkih oken. Ko se je Pavle poslavljal, se mu je zdelo,
 23 DvehMl, II  |     tisti grenki uri slovesa je Pavle občutil, da ni hrepenenja
 24 DvehMl, II  |           sta pomislila obadva, Pavle pod hribom, Mana na cesti. ~"
 25 DvehMl, II  |       malodušnega?" je pomislil Pavle; hotel je zavriskati, da
 26 DvehMl, II  |     kakor sta se bila domenila. Pavle je sedel na kamen ob cesti
 27 DvehMl, II  |       dokler te bom imela rada, Pavle, ti nikoli ne bo hudo na
 28 DvehMl, II  |       Mani se je odvezala ruta, Pavle je zgrabil za klobuk; črni
 29 DvehMl, II  |       nebeško vedro prevrnilo. ~Pavle in Mana sta skočila čez
 30 DvehMl, II  |           Ali še veš?" je rekel Pavle. "Tudi spomladi sva nekoč
 31 DvehMl, II  |       najin dan," je tiho rekel Pavle. ~"Če bi sonce sijalo, bi
 32 DvehMl, II  |        narahlo v ravnih curkih; Pavle in Mana sta se vrnila na
 33 DvehMl, II  |     cesto. ~"Stopiva," je rekel Pavle, "da železnice ne zamudiva.
 34 DvehMl, II  |       peljeva se," je odgovoril Pavle. ~Vsi so se ozrli na ta
 35 DvehMl, II  |       loteriji," so rekli vsi. ~Pavle in Mana pa sta bila žalostna. ~"
 36 DvehMl, II  |         nama ne mudi," je rekel Pavle. "Pojdiva, kakor gredo drugi
 37 DvehMl, II  |          Tja stopiva," je rekel Pavle. ~Izba je bila nizka, zatohla
 38 DvehMl, II  |      zatohla in močno zakajena. Pavle in Mana sta sedla za mizo
 39 DvehMl, II  |       in pila, nato pa je rekel Pavle: ~"Najin zadnji dan je,
 40 DvehMl, II  |        je bila Mana sama, ko je Pavle šel, da kupi in plača karto
 41 DvehMl, II  |        je solza kanila v vino. ~Pavle se je vrnil in je takoj
 42 DvehMl, II  |       hudobni ljudje," je rekel Pavle. "Midva poslušajva le tisto,
 43 DvehMl, II  |      čas, pa pojdiva," je rekel Pavle prav tiho in ni izpraznil
 44 DvehMl, II  |       res že treba?" je vprašal Pavle malodušen. ~"Pozno je že,"
 45 DvehMl, II  |      božjem imenu," je vzdihnil Pavle. ~Šla sta skozi mesto in
 46 DvehMl, II  |            Ni še noč," je rekel Pavle. "V veži postojva, mestni
 47 DvehMl, II  |          Manca." ~"Bog s teboj, Pavle." ~"Pa če za zmerom, Bog
 48 DvehMl, II  |    licih. Tako sta se poslovila Pavle in Mana. ~
 49 DvehMl, III |        je kakor iz vedra, ko je Pavle zadel svojo težko culo ter
 50 DvehMl, III |      kakor je sojeno," je rekel Pavle. "Noga najde svojo pot brez
 51 DvehMl, III |     umolknili. ~Pozno je stopil Pavle v voz, zato je stal. Od
 52 DvehMl, III |        eno noč, pa še en dan!" ~Pavle je zagledal, da se je bilo
 53 DvehMl, III |       si močan ... " Ugledal je Pavle svoj dom, svojo sirotno
 54 DvehMl, III |       matere." Stopiti je hotel Pavle na klanec, prestopiti prag,
 55 DvehMl, III |      Ali navsezadnje je ugledal Pavle obraz, ki se je sklonil
 56 DvehMl, III |   objokane. "Kam si se napotil, Pavle, sirotni sin moj?" Obedve
 57 DvehMl, III |         Obedve roki je iztegnil Pavle in je poklical mater; njen
 58 DvehMl, III |        ga je vzdramil popotnik. Pavle se je ozrl; in ko je ugledal
 59 DvehMl, III |         le drugo vse!" je rekel Pavle. ~Zares jo je prestal, ker
 60 DvehMl, III |           Pot je pot!" je rekel Pavle. ~Žganje pa je bilo močno
 61 DvehMl, III |       ne? Pot je pot!" je rekel Pavle. ~Ko so jih poklicali, so
 62 DvehMl, III |         bili pijani vsi in tudi Pavle je bil pijan. Opotekel se
 63 DvehMl, III |        v obraz; ogovoril ga je, Pavle pa ni razumel njegove govorice.
 64 DvehMl, III |         govorili, razumel pa ni Pavle nikogar in nič mu ni bilo
 65 DvehMl, III |       omotici, tako se je vozil Pavle sedem dni in sedem noči.
 66 DvehMl, III |       seboj?" ~"Niso!" je rekel Pavle; tako je bil utrujen, da
 67 DvehMl, III |         Lojze je skočil z vozá, Pavle za njim, nato sta šla še
 68 DvehMl, III |       kozarec piva je izpraznil Pavle na dušek in vsa bolezen
 69 DvehMl, III |  talijanske beznice! Prigrizni, Pavle, zdaj ti bo teknilo!" ~Po
 70 DvehMl, III |         pametno?" se je začudil Pavle. ~"Saj sem ti pisal! Hude
 71 DvehMl, III |        in žalost!" mu je očital Pavle. ~"Seveda sem te pozdravil
 72 DvehMl, III |           Truden sem!" je rekel Pavle. ~"Zares si ves čemeren
 73 DvehMl, III |       miši je ne bom kupaval!" ~Pavle se je zgrudil na posteljo
 74 DvehMl, III |   Delaven dan ima!" je pomislil Pavle. "Da bi ga tudi že jaz imel!" ~
 75 DvehMl, III |         spreletelo. ~V krčmi je Pavle kosil in tudi večerjal;
 76 DvehMl, III |       ni bilo!" ga je pozdravil Pavle. ~"Kaj misliš, da z lenobo
 77 DvehMl, III |     nosili tolarjev na barko." ~Pavle je povesil glavo in pivo
 78 DvehMl, III |       dočakal!" ~Zares je čakal Pavle teden dni, in tudi je čakal
 79 DvehMl, III |     bogokletstvo!" je vzkliknil Pavle. ~"Seveda je! – Midva pa
 80 DvehMl, III |      ter se prepiraš z Bogom!" ~Pavle je slišal te besede in jih
 81 DvehMl, III |         Koliko pa je še dotlej, Pavle, da boš ti med tistimi petdeseterimi,
 82 DvehMl, III |        za balo." ~Ko je napisal Pavle to pismo, je naslonil lica
 83 DvehMl, IV  | zaslužila. Le tako rad me imej, Pavle, kakor te jaz imam rada,
 84 DvehMl, V   |          Kaj?" se je prestrašil Pavle. ~"Kaj? Nič!" je odgovoril
 85 DvehMl, V   |      kar nanagloma?" je vprašal Pavle. ~"Čemu? Petsto so nas posadili
 86 DvehMl, V   |        Pa kaj zdaj?" je vprašal Pavle strahoma. ~"Nič! Devetkrat
 87 DvehMl, V   |         dobili kruha zastonj!" ~Pavle je dolgo molčal, nato pa
 88 DvehMl, V   |       krajev sveta?" je vprašal Pavle in je mislil tudi nase. ~"
 89 DvehMl, V   |         njimi?" je tiho vprašal Pavle. ~Temno je pogledal Lojze
 90 DvehMl, V   |     kako da živé taki ljudje!" ~Pavle je pogledal Lojzetu naravnost
 91 DvehMl, V   |      saj pridejo nepoklicane!" ~Pavle pa je bil bolj težke krvi;
 92 DvehMl, V   |           se je začudil Lojze. ~Pavle se je spomnil na Mano in
 93 DvehMl, V   |         pa na sramoto misliš?" ~Pavle je povesil glavo. ~"Glej,
 94 DvehMl, V   |        bi?" ~"Rad bi!" je rekel Pavle tiho. ~"Zdaj pa mi še to
 95 DvehMl, V   |        imel žal misel v srcu?" ~Pavle je ves vztrepetal. ~"Kako
 96 DvehMl, V   | ljubezni!" ~"Ni tako!" je rekel Pavle in je uprl lica v dlani. "
 97 DvehMl, V   |       Kedaj pojdeš?" je vprašal Pavle. ~"Čez teden dni, mislim;
 98 DvehMl, V   |         se je zamislil. ~"Glej, Pavle, malokdaj sem se spomnil
 99 DvehMl, V   |        je ostalo tam!" je rekel Pavle. ~Lojze je točil; roka se
100 DvehMl, V   |   krasti!" se je tiho nasmehnil Pavle. "Ne pojdem! Naj mi očita
101 DvehMl, V   |       Potrpi še!" ga je ustavil Pavle. "Kadar boš na oni strani,
102 DvehMl, V   |         ki se smeje tudi sam." ~Pavle je komaj poslušal in ni
103 DvehMl, V   |             Pozdravi," je rekel Pavle, "pa z Bogom." ~Lojze je
104 DvehMl, V   |       svetlo brazdo in kmalu je Pavle ni več razločil s svojimi
105 DvehMl, V   |      pozdrav od onstran zvezd. ~Pavle je šel zvečer v svojo samotno
106 DvehMl, VII |      VII ~Štirinajst dni je bil Pavle sam; ves truden in bolan
107 DvehMl, VII |      Prejšnje čase bi bil romal Pavle ves božji dan čez gore in
108 DvehMl, VII |     izmed njih ga je nagovoril, Pavle je izpregovoril po slovensko,
109 DvehMl, VII |         ne bili lačni. Tudi ti, Pavle, tudi ti boš kmalu med njimi!" ~
110 DvehMl, VII |        razumem!" se je zasmejal Pavle. ~"Saj znam jaz tudi po
111 DvehMl, VII |   slovensko," je rekel tisti in Pavle je bil ves vesel. ~"Odkod
112 DvehMl, VII |  Talijan še bolj siroten, mu je Pavle posodil srebrn tolar. ~"
113 DvehMl, VII |        človek lahko odpočije." ~Pavle je šel z njim; dolgo sta
114 DvehMl, VII |        in po vijugastih ulicah. Pavle ni več vedel, kod da hodi
115 DvehMl, VII |    Talijan. ~Sedla sta za mizo, Pavle je naročil žganja in takoj
116 DvehMl, VII |       Dolgo že nisem," je rekel Pavle. "Če se gre za mal denar,
117 DvehMl, VII |    takoj položil karte na mizo; Pavle še videl ni, odkod jih je
118 DvehMl, VII |    dobil!" se je tiho nasmehnil Pavle. "Tako lokavo me je pogledal
119 DvehMl, VII |        smilim." ~Zares je dobil Pavle vprvič, vdrugič in vtretjič. ~"
120 DvehMl, VII |    četrtikrat pomešal karte. In Pavle je res izgubil, kakor je
121 DvehMl, VII |          ali podobna je bila in Pavle se je razveselil. Položil
122 DvehMl, VII |  primajal skozi dim. Zdaj ga je Pavle od blizu slišal in je uganil,
123 DvehMl, VII |        vrhu, le tukaj ostani!" ~Pavle je vstal in je zgrabil za
124 DvehMl, VII |      nedolžno začudil Talijan. ~Pavle je zamahnil z roko in je
125 DvehMl, VII |       bi drugače šel?" je rekel Pavle. ~"Glej, siromak, tisti
126 DvehMl, VII |         je po pravici odgovoril Pavle. ~"Za štirinajst dni," je
127 DvehMl, VII |      nisi kosil?" se je začudil Pavle. ~"Ne!" je odgovoril Hrvat. "
128 DvehMl, VII |        že mrači," ga je povabil Pavle. ~"Pot pa bom kazal jaz,"
129 DvehMl, VII |         ljudje, ki jih je videl Pavle tam, niso bili razbojniki;
130 DvehMl, VII |         terjal," se je zasmejal Pavle. ~Dolgo nista sedela v brlogu;
131 DvehMl, VII |          Rad bi spal," je rekel Pavle, ki je bil truden. ~"Ne
132 DvehMl, VII | postelji bi rad spal," je rekel Pavle. "Ves sem truden, kakor
133 DvehMl, VII |         trda." ~Hrvat je vodil, Pavle je šel za njim. Prišla sta
134 DvehMl, VII |        bila njih sapa. Hrvat in Pavle sta zadremala, komaj da
135 DvehMl, VII |  zadremala, komaj da sta legla; Pavle je bil porinil svojo culo
136 DvehMl, VII |     popotnikov je bilo v izbi.  Pavle je stresel Hrvata za ramo. ~"
137 DvehMl, VII |       kraj, naj pripiše sebi!" ~Pavle pa se je vdano nasmehnil. ~"
138 DvehMl, VII |        dni; nazadnje pa je imel Pavle še en sam tolar in ga je
139 DvehMl, VII |     pernici. ~Ob jutru pa se je Pavle vzdramil in je ves trepetal
140 DvehMl, VII |        bil ves truden in bolan. Pavle pa ga je takoj spoznal in
141 DvehMl, VII |       zaradi najine ljubezni." ~Pavle je omahnil in vzkriknil
142 DvehMl, VII |           ga je vprašal Hrvat. ~Pavle se je nasmehnil. ~"Ali mi
143 DvehMl, VII |      sta v tisti brlog, kjer je Pavle bil kartal s Talijanom in
144 DvehMl, VII |         težave bova naredila." ~Pavle je stisnil glavo med dlani
145 DvehMl, VII |        oni svet," je rekel tiho Pavle. ~"Kakor si, tak ne pojdeš,"
146 DvehMl, VII |       otroka v zibel. ~Komaj je Pavle zatisnil oči in komaj je
147 DvehMl, VII |      pozdravljen, kakor si!" – ~Pavle je globoko zavzdihnil, nato
148 DvehMl, VIII|         se je Hrvat vzbudil, je Pavle tiho vstal, oblekel se je
149 DvehMl, VIII|        jutro, hladno in vlažno. Pavle je posegel v žep in je preštel
150 DvehMl, VIII|           je ves vesel pomislil Pavle. Zagriznil je v trdo, od
151 DvehMl, VIII|      ulilo to noč," je pomislil Pavle v skrbeh. "Žeje in gladu
152 DvehMl, VIII| prijazen glas: ~"Nič se ne boj, Pavle, nič se ne boj!" ~Ko se
153 DvehMl, VIII|      sem prišel?" se je začudil Pavle. ~"Tudi jaz bi rada vedela,
154 DvehMl, VIII|       Lačen sem," je hotel reči Pavle, pa ga je obšel sram in
155 DvehMl, VIII|        nego po kruhu, je planil Pavle po pismih; eno je bilo od
156 DvehMl, VIII|        da je nikoli ni bilo. ~*~Pavle je naznanil, da pride; nakratko
157 DvehMl, VIII|        praznik je bil, ko se je Pavle pripeljal. Tako malo je
158 DvehMl, VIII|      sedeli v krčmi vsi štirje: Pavle in Mana, Lojze in Hanca. ~
159 DvehMl, VIII|      Kaj da bi?" se je zasmejal Pavle. "Tako malo me je skrb za
160 DvehMl, VIII|           je odgovorila Hanca. ~Pavle je vzdignil svoj kozarec. ~"